Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker bi tožniki za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči lahko zaprosili v fazi dopolnitve tožbe, pritožbeni očitek, da tožbe niso mogli dopolniti zato, ker so laiki, brezplačen odvetnik pa jim bo dodeljen šele čez dva meseca, ni utemeljen.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. V obravnavani zadevi so tožniki zoper toženko vložili tožbo zaradi plačila odškodnine. Sodišče prve stopnje je tožbo zavrglo, ker je tožniki v danem roku niso ustrezno popravili.
2. Zoper sklep se pritožuje tožniki. Navajajo, da je bila tožba in dopolnitev tožbe podana laično, zato ker so trenutno vsi v zelo težki finančni stiski. Odvetnika si ne morejo privoščiti. Zaprosili so za brezplačnega odvetnika, ki jim bo dodeljen šele čez dva meseca, zato zahtevka niso mogli pravilno dopolniti. Ponavljajo, da so sredstva vložili v S...., d.o.o.. Sodišče jim je priznalo glavnice s pripadajočimi obrestmi in sicer: T.C. 25.593,27 EUR, R. in M.Č. 18.597,54 EUR, A.K. 75.532,76 EUR, D.L. 16.346,32 EUR, D.L. 9.814,23 EUR in M. V. 13.995,55 EUR. Smatrajo, da je njihov zahtevek upravičen in legitimen, sodišče pa naj samo pridobi še morebitne druge dokaze, če jih potrebuje. Sklicujejo se na pravno državo in navajajo, da so jim bile kršene temeljne človekove pravice.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. V skladu z določilom 1. odstavka 180. člena ZPP mora tožba obsegati določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstva, na katera tožnik opira zahtevek, dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo, in druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga. Sodišče prve stopnje je tožečo stranko s sklepom 28. 09. 2010 pozvalo na dopolnitev tožbe, v katerem ji je naložilo, naj tožbo popravi tako, da bo imela določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev ter vsa dejstva in dokaze za dokazovanje teh dejstev. Tožeča stranka je tožbo sicer dopolnila, vendar neustrezno, zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo (5. odstavek 108. člena ZPP).
5. Pritožniki priznavajo, da tožbe niso „pravilno dopolnili“ in se sklicujejo, da so prava neuke stranke (brezplačen odvetnik jim bo dodeljen šele čez dva meseca). V skladu z določilom 2. odstavka 2. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) se brezplačna pravna pomoč lahko odobri tudi kot nujna brezplačna pravna pomoč. Kot določa 10. člen ZBPP lahko upravičenec do brezplačne pravne pomoči zanjo zaprosi v katerikoli fazi postopka (ob začetku izvensodnega ali sodnega postopka, kakor tudi v katerikoli fazi postopka, ki že teče). Pritožbeni očitek, da so jim z zavrženjem tožbe kršene temeljne človekove pravice, ni utemeljen. Za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči bi namreč lahko zaprosili v fazi dopolnitve tožbe.
6. V skladu z razpravnim načelom, ki ga uzakonja 7. člen ZPP, morajo stranke navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Tožeča stranka mora podati ustrezno trditveno podlago in dokaze, s katerimi naj se ugotovi resničnost zatrjevane podlage. Stranka mora poleg tega, da dokaze navede, povedati tudi, katera dejstva, naj se s katerimi dokazi ugotavljajo (1). Zmotno je prepričanje tožnikov, da lahko sodišče samo pridobi dokaze, če jih potrebuje. Sodišče namreč sme izvesti le dokaze, ki jih predlagajo stranke, razen v primeru, če iz obravnave in dokazovanja izhaja, da imajo stranke namen razpolagati z zahtevki, s katerimi ne morejo razpolagati (3. odstavek 3. člena ZPP).
7. Ker pritožbeni očitki niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbo tožnikov zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).
8. Izrek o stroških je odpadel, ker jih pritožnica ni priglasila.
9. O pritožbi je na podlagi 366.a člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 366. člena ZPP odločala sodnica posameznica.
(1) A. Galič, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, stran: 133.