Jedro

Če je potekel čas, za katerega je bila izdana začasna odredba kot izvršilni naslov, izvršilnega postopka ni mogoče ustaviti po uradni dolžnosti po določbi prvega odstavka 76. člena ZIZ, temveč le na predlog dolžnika po določbi prvega odstavka 278. člena ZIZ.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se razveljavi sklep sodišča prve stopnje.

Dolžnik mora upniku povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 23.562,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31.01.2001 dalje do plačila.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo izvršilni postopek z obrazložitvijo, da izvršilni naslov, na podlagi katerega je upnik vložil predlog za izvršbo, ne obstaja več, ker je bila pravdna zadeva opr.št. I P 649/93 z dnem 16.06.1999 pravnomočno končana. Odločitev je sodišče prve stopnje oprlo na določbo prvega odstavka 76. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur.l. RS, št. 51/98, v nadaljevanju ZIZ).

Zoper navedeni sklep se pravočasno pritožuje upnik. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in dolžniku naloži plačilo stroškov pritožbe z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje odločbe sodišča druge stopnje dalje do plačila. V obrazložitvi pritožbe med drugim navaja, da je sodišče prve stopnje pri izdaji izpodbijanega sklepa zmotno uporabilo določilo prvega odstavka 76. člena ZIZ. Izvršilni naslov (pravnomočni sklep o začasni odredbi) ni bil ne odpravljen ne razveljavljen in tudi ne izrečen za neveljavnega, prav nasprotno, izvršilni naslov še obstoji in ima upnik najmanj interes za poplačilo stroškov v višini 16.875,00 SIT, ki jih je imel z izvršilnim postopkom. Sodišče bi moralo v konkretni zadevi uporabiti določilo 278. člena ZIZ, ko bi izvršbo lahko ustavilo in razveljavilo opravljena izvršilna dejanja le na podlagi dolžnikovega predloga.

Pritožba je utemeljena.

Pravilna je pritožbena navedba upnika, da je sodišče prve stopnje pri izdaji izpodbijanega sklepa napačno uporabilo določbo prvega odstavka 76. člena ZIZ. Sklep o začasni odredbi kot izvršilni naslov ni bil ne pravnomočno odpravljen, ne spremenjen, ne razveljavljen, tudi ne izrečen za neveljavnega oziroma tudi ni bilo razveljavljeno njegovo potrdilo o pravnomočnosti. Sodišče prve stopnje bi moralo v predmetni izvršilni zadevi uporabiti določbo prvega odstavka 278. člena ZIZ, na podlagi katerega sodišče v primeru poteka časa, za katerega je bila začasna odredba izdana, ustavi postopek in razveljavi opravljena dejanja le na predlog dolžnika in ne po uradni dolžnosti. Ker dolžnik takega predloga, kot je razvidno iz podatkov v spisu, ni podal, je bilo potrebno izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljaviti (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur.l. RS, št. 26/99 v zvezi s 15. členom ZIZ), kar pomeni, da bo moralo sodišče prve stopnje z izvršilnim postopkom nadaljevati.

Upnik v pritožbi zahteva tudi povrnitev pritožbenih stroškov. Pritožba je bila utemeljena, stroški zanjo pa potrebni. Pritožbeno sodišče je stroške odmerilo v skladu z Zakonom o sodnih taksah (Ur.l. RS, št. 30/78) in Odvetniško tarifo (Ur.l. RS, št. 7/95, v nadaljevanju OT). V skladu z določbo 16. člena OT je sodišče pri odločanju o povrnitvi stroškov zastopanja upoštevalo vrednost točke po tarifi ob odmeri (90,00 SIT), število točk pa ob opravi dejanja. Stroške upnika predstavljajo stroški za sestavo pritožbe (priglašenih 200 odvetniških točk, kar je v skladu s tar.št. 21 OT), torej 18.000,00 SIT, stroški konference s stranko (priglašenih 20 odvetniških točk, kar je v skladu s tar.št. 33 OT), torej 1.800,00 SIT, vključno z 19% davkom na dodano vrednost je pritožbeno sodišče upniku torej priznalo skupno 23.562,00 SIT pritožbenih stroškov. Sodna taksa za pritožbo zoper sklep o ustavitvi izvršilnega postopka v Zakonu o sodnih taksah ni predvidena, zato je pritožbeno sodišče ni priznalo.