Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

Obrazložitev

1. Predlagatelja sta lastnika parcel št. 5745/1 in 5748/6, k. o. A., na katerih se nahaja njuna stanovanjska stavba. V tem postopku zahtevata ugotovitev pripadajočega zemljišča na območju, ki se nahaja južno od tega področja, na delu parcele št. 5750/1, k. o. A., ki je v lastni nasprotnega udeleženca.

2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi na naslovu ..., ki se nanaša na parc. št. 5750/1, k. o. A. Po pravnomočnosti tega sklepa je odredilo izbris zaznambe predmetnega postopka v zemljiški knjigi.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo predlagateljev zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

4. Zoper sklep sodišča druge stopnje sta predlagatelja vložila predlog za dopustitev revizije in predlagala dopustitev revizije glede vprašanj: 1) Ali je lastnik stavbe na nekdanjem družbenem zemljišču po samem zakonu pridobil pravico uporabe na družbenem zemljišču, če je to postalo funkcionalno zemljišče njegove stavbe ob ali po njeni izgradnji in pred nastopom lastninjenja? in 2) Ali je sodišče napačno uporabilo materialno pravo? Predlagatelja pojasnjujeta, da je bilo v času nakupa dogovorjeno, da kupita celotno nepremičnino, parc. št. 5881/1, k. o. B. (izvorna parcela pred delitvijo), vendar je bilo po predložitvi pogodbe Republiški upravi za javne prihodke (RUJP) ugotovljeno, da sta južni in severni del parcele kmetijsko zemljišče. Zato je bila izvedena delitev parcele. Predlagatelja navajata, da sta prevzela posest nad vsemi tremi deljenimi parcelami, čeprav je bila pogodba sklenjena le za parcelo 5745/1, k. o. A. (v naravi stanovanjska hiša z dvoriščem in potjo). Za parceli 5750/1 (v naravi njiva, južno od hiše, na kateri se nahaja greznica s pripadajočimi s cevmi) in 5748/1, k.o. A. (v naravi njiva, severno od hiše) pa je bilo dogovorjeno, da se prepišejo na predlagatelja potem, ko bo predlagatelj A. A. pridobil status kmeta. Tega je pridobil v letu 1996, vendar tudi tedaj ni prišlo do prepisa parcel, ker ga je prodajalec izigral in te parcele prepisal na svojega brata, kar je bilo predmet pravd že v predhodnih postopkih. Predlagatelja navajata, da je odločitev materialnopravno zmotna in odstopa od ustaljene sodne prakse.

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367a. člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je ocenilo, da razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367a. člena ZPP niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367c. člena ZPP).

8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).