Jedro

Dolžnik lahko zaradi zatrjevanega preplačila predlaga nasprotno izvršbo, kolikor tega v ueljavljavlja v ugovoru.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče ustavilo izvršbo za plačan znesek 916,80 EUR. V preostalem delu pa je ugovor dolžnika zavrnilo in potrdilo sklep o zavarovanju bodočih preživninskih obrokov.

Proti takšnemu sklepu se je pritožil dolžnik. V pritožbi zatrjuje preplačilo 122,55 EUR, ker njegov dolg znaša samo 844,80 EUR in ne že plačanih 916,80 EUR. Dolg mu je izračunala računovodkinja. Zahteva pisno dovoljenje, da se preplačilo obračuna v naslednjih obrokih. Izpodbija tudi zavarovanje, češ, da zakonita zastopnica navaja napačne zneske, saj je navedla v dveh obrokih razliko v višini 77,96 EUR, to razliko pa si bo prisvojila.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče je pravilno dovolilo zavarovanje bodočih preživninskih obrokov v znesku 105,60 EUR mesečno za čas od 1.12.2008 do 30.11.2009. Takšno zavarovanje je skladno z določbami čl. 257 in 259 ZIZ.

Sodišče je pravilno ugotovilo, da obstoji nevarnost za realizacijo bodočih preživninskih obrokov, saj je bilo potrebno že dosedaj zapadlo preživnino izterjati v izvršilnem postopku, ker dolžnik obveznosti ni sam izpolnil. Končno se takšna nevarnost za neredno plačevanje preživnine domneva že po zakonu (čl. 259 ZIZ).

Dolžnik je dolžan plačevati preživnino v taki višini, kot je določena v izvršilnem naslovu (sodna poravnava), ob upoštevanju valorizacije. Glede na to zakonita zastopnica nima vpliva na višino preživnine in je ne more sama določati.

Če pa dolžnik meni, da mu je bilo zarubljeno več sredstev, kot določa izvršilni naslov, lahko zahteva odpravo nepravilnosti pri izvršilnem sodišču, ali predlaga nasprotno izvršbo po čl. 67/I tč. 5 ZIZ.

Zato o zatrjevanem preplačilu za 122,55 EUR ni pristojno odločati pritožbeno sodišče, ampak sodišče prve stopnje, ki lahko del pritožbe obravnava kot predlog za nasprotno izvršbo, ali kot predlog za odpravo nepravilnosti v izvršbi.