Jedro

Sodišču je namreč bil dosegljiv šele po tem, ko je zoper njega razpisalo tiralico in mednarodno tiralico ter Evropski nalog za prijetje in predajo, pred tem pa ni dvigoval vabil na naslovu, kjer je prijavljen in tudi ne na drugem znanem naslovu, prav tako pa ne na naslovu, ki ga je navedel, ko mu je bila vročena obtožnica. Zdravljenje oziroma obisk na Centru za zdravljenje odvisnosti ne more biti razlog za odpust obdolženca iz pripora.

Izrek

Pritožba žene obdolženega J.B. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Mariboru je s sklepom I Ks 58349/2011 z dne 24. 5. 2013 po predlogu državne tožilke zoper obdolženega J.B. odredilo pripor iz pripornega razloga begosumnosti po 1. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s prvim odstavkom 20. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava). Zoper obdolženega je vložena obtožnica, ki mu očita storitev nadaljevanega kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena v zvezi s prvim odstavkom 54. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), v priporu pa se nahaja od 20. novembra 2013 od 10.20 ure dalje.

2. Zoper sklep o odreditvi pripora se je pritožila obdolženčeva žena K.G.B., ki v pritožbi navaja, da se je obdolženec odločil za zdravljenje na Centru za zdravljenje odvisnosti na Psihiatrični kliniki v Ljubljani in da ni begosumen, ker se je sam javil na policijski postaji. Pritožbenemu sodišču predlaga, da se ga iz pripora predčasno odpusti oziroma da se mu 27. 11. 2013 omogoči pregled na Centru za zdravljenje odvisnosti v Ljubljani.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zoper obdolženega J.B. je bila razpisana tiralica, nato pa še mednarodna tiralica in Evropski nalog za prijetje in predajo, saj je bil sodišču dalj časa nedosegljiv na prijavljenem in znanem naslovu in ga ni bilo mogoče zaslišati ne v preiskavi, pa tudi potem ko mu je bila vročena obtožnica. Slednja mu je bila vročena 20. 2. 2013, kot je razvidno iz vročilnice, ki jo je, hkrati s pripisom na vročilnici, da živi pri Ž.T. v P. 1, Maribor, podpisal. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje v napadenem sklepu, pa obdolženec ni bil dosegljiv niti na tem naslovu, prav tako slednji ni bilo znano, kje obdolženec živi, ko so bile pri njej o tem opravljene poizvedbe. Glede na navedeno in na podatek v spisu, ko je Policijska uprava Maribor sodišču sporočila, da izvaja več ukrepov za ugotovitev dejanskega naslova bivanja obdolženca, zoper katerega je razpisano iskanje, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je J.B. begosumen.

5. Pritožba obdolženčeve žene navaja, da je obdolženec v zadnjih letih večkrat potoval v tujino, spreminjal stalno prebivališče in da se je 20. 11. 2013 sam oglasil na policijski postaji ter da se je odločil za zdravljenje odvisnosti na Psihiatrični kliniki v Ljubljani in za reševanje vseh problemov, zaradi česar prosi za predčasni odpust iz pripora oziroma da se mu dne 27. 11. 2013 omogoči pregled na Centru za zdravljenje odvisnosti, kjer mu bodo določili ustrezno terapijo ter trdi, da obdolženec ni begosumen.

6. Pritožba nima prav, ko navaja, da pri obdolžencu ni podana begosumnost. Sodišču je namreč bil dosegljiv šele po tem, ko je zoper njega razpisalo tiralico in mednarodno tiralico ter Evropski nalog za prijetje in predajo, pred tem pa ni dvigoval vabil na naslovu, kjer je prijavljen in tudi ne na drugem znanem naslovu, prav tako pa ne na naslovu, ki ga je navedel, ko mu je bila vročena obtožnica, pri čemer pritožba sama navaja, da se je v zvezi s svojimi obveznostmi do oškodovanca „nekoliko izmikal soočenju“. Zdravljenje oziroma obisk na Centru za zdravljenje odvisnosti ne more biti razlog za odpust obdolženca iz pripora, za kar se zavzema pritožba, sicer pa ima obdolženec v priporu vso ustrezno zdravstveno oskrbo, vključno z možnostjo obiska ustreznih ambulant in zdravljenja, če ga potrebuje.

7. Po obrazloženem je pritožbeno sodišče o pritožbi odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).