Jedro

Toženčeva trditev, da bi morali sodišči upoštevati, da se bo v kratkem zvišala najemnina za njegovo stanovanje, je zmotna. Če bi nižji sodišči to storili, bi kršili časovne meje pravnomočnosti. Po 304. členu ZPP 1977 razsodi sodišče tedaj, ko je dejansko stanje v zadevi dovolj pojasnjeno, da se lahko izda sodba. Izdana sodba se nanaša na tisto dejansko in pravno stanje, kot je obstajalo na koncu zadnje ustne obravnave. Poznejših sprememb ne zajema, ker ni mogoče predvideti vseh sprememb in okoliščin, ki bodo nastale.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora toženec plačevati preživnino za mld. J. N. H. v znesku 30.000,00 tolarjev in za mld. M. N. H. v znesku 23.000,00 tolarjev mesečno do vsakega 15. dne v mesecu, pri čemer mora plačati do pravnomočnosti sodbe dospele obroke v 15 dneh. Poleg tega je razsodilo, da se bosta prisojeni preživnini valorizirali z odločbami Centra za socialno delo. Kar je tožeča stranka zahtevala več, je sodišče zavrnilo. Proti taki sodbi se je toženec pritožil, toda sodišče druge stopnje je njegovo pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

Proti sodbi pritožbenega sodišča je toženec pravočasno vložil revizijo. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga razveljavitev sodb sodišč druge in prve stopnje ter vrnitev zadeve v novo sojenje. Navaja, da je sodišče, ki je upoštevalo stanje na dan sklenitve glavne obravnave, zmotno upoštevalo kot strošek za najemnino stanovanja 9.400,00 tolarjev, čeprav je že ob koncu sojenja obstajala pogodba o najemu stanovanja, po kateri se bo najemnina v začetku leta spremenila na tržno raven. Zaradi tega toženec meni, da je sodišče prve stopnje sicer pravilno ugotovilo dejansko stanje, a je zmotno uporabilo materialno pravo, ker je zvišanje najemnine štelo za okoliščino, ki bo nastopila v prihodnosti.

Po 390. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP 1977, Ur. list SFRJ, št. 4/77 do 27/90 in RS, št. 55/92) je bila revizija vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Uvodoma je treba pojasniti, da je revizijsko sodišče odločalo po pravilih ZPP 1977, čeprav je 14. julija 1999 začel veljati nov procesni zakon. Razlog za to je v določilu prvega odstavka 498. člena novega Zakona o pravdnem postopku (ZPP 1999, Ur. list RS, št. 26/99), po katerem je treba nadaljevati postopek po prejšnjih pravilih, če je bila pred uveljavitvijo ZPP 1999 na prvi stopnji izdana sodba, s katero se je končal postopek pred sodiščem prve stopnje.

Revizija ni utemeljena.

Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno uporabili materialno pravo, ko sta po določilu 129. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR, Ur. list SRS, št. 14/89 - prečiščeno besedilo do RS, št. 82/94) presojali pravna standarda potreb upravičencev do preživnine in možnosti zavezancev. Po skrbno izvedenem dokaznem postopku sta ocenili potrebe mld. J. na na 48.870,00 tolarjev in mld. M. na 36.000,00 tolarjev mesečno. Ko sta upoštevali dohodkovne zmožnosti staršev, ki morata skrbeti za njuno življenje, osebnostni razvoj ter pravice in koristi, sta ugotovili, da je zaslužila mati 83.000,00 tolarjev mesečno in je prejemala po 5.500,00 tolarjev otroškega dodatka za vsakega od mladoletnih otrok, oče pa je zaslužil 224.000,00 tolarjev mesečno. Sodišči prve in druge stopnje sta poleg dohodkov staršev upoštevali tudi njune izdatke oziroma stroške in revizijsko sodišče se strinja s tem, da sta upoštevali znane podatke do dne, ko je sodišče prve stopnje razsodilo o primerni preživnini.

Toženčeva trditev, da bi morali sodišči upoštevati, da se bo v kratkem zvišala najemnina za njegovo stanovanje, je zmotna. Če bi nižji sodišči to storili, bi kršili časovne meje pravnomočnosti. Po 304. členu ZPP 1977 razsodi sodišče tedaj, ko je dejansko stanje v zadevi dovolj pojasnjeno, da se lahko izda sodba. Izdana sodba se nanaša na tisto dejansko in pravno stanje, kot je obstajalo na koncu zadnje ustne obravnave. Poznejših sprememb ne zajema, ker ni mogoče predvideti vseh sprememb in okoliščin, ki bodo nastale.

Zato sodišče ne upošteva pričakovanega zvišanja življenjskih stroškov, čeprav ga je mogoče predvideti. To po izrecni določbi zakonodajalca ugotavlja Vlada Republike Slovenije, ki usklajuje preživnine z gibanjem življenjskih stroškov in plač v Republiki Sloveniji na podlagi statističnih podatkov, torej tedaj, ko pride do zvišanja in je znano. Tudi v konkretnem primeru, ko je iz 3. člena najemne pogodbe mogoče razbrati, da se bo v primeru podaljšanja pogodbe zvišala najemnina, gre le za predvidevanje. Povsem negotovo je, če bo prišlo do sporazuma in sklenitve nove pogodbe in kolikšna bo nova cena, ki bo tedaj tržna in s katero se bo pokrivala tudi najemnina, ki je sedaj znižana.

Ker je torej mogoče predvideti, da se bodo zvišali življenjski stroški staršev in otrok, vendar se ne ve za koliko, in ker ni mogoče vedeti, za koliko se bodo povečale ali zmanjšale potrebe otrok, je mogoče tedaj, ko se okoliščine bistveno spremenijo, predlagati novo sodno odmero preživnine. Tedaj sodišče, ki ugotovi novo stanje, le-to primerja s prejšnjim in pomembno je, da se ve, s katerim stanjem ga je treba primerjati: s tistim, kot je bilo na dan, ko je sodišče prve stopnje izdalo sodbo.

Tako se izkaže, da revizijski očitek ni podan in ker sta sodišči prve in druge stopnje tudi sicer pravilno uporabili materialno pravo ter revizijsko sodišče ni našlo bistvene kršitve iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP 1977, na katero mora po 386. členu ZPP 1977 paziti po uradni dolžnosti, je po 393. členu ZPP 1977 zavrnilo neutemeljeno revizijo.