9. 12. 2021

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobud Janeza Kosa, Ljubljana, na seji 9. decembra 2021

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 7. člena Odloka o kategorizaciji občinskih cest (Uradni list RS, št. 70/05 in 33/08), kolikor kategorizira javno pot "Pot ob Savi, od hipodroma Stožice do teniških igrišč nad Ježico", v delu, ki poteka po zemljiščih parc. št. 2060/2 in 2061/3, obe k. o. Ježica, se zavrne.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 7. člena Odloka o kategorizaciji občinskih cest (Uradni list RS, št. 70/05 in 33/08), kolikor kategorizira javno pot "Pot ob Savi–nad Prodom" v delu, ki poteka po zemljišču parc. št. 1967/2, k. o. Ježica, se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnik izpodbija v izreku navedeno določbo Odloka o kategorizaciji občinskih cest (v nadaljevanju Odlok), kolikor kategorizira javno pot v delu, ki naj bi potekal po njegovih zemljiščih. Trdi, da je Mestna občina Ljubljana (v nadaljevanju MOL) protiustavno in nezakonito kategorizirala tako javno pot "Pot ob Savi, od hipodroma Stožice do teniških igrišč nad Ježico", v delu, ki naj bi potekal po delu parcel št. 2060 (razdeljene na parceli št. 2060/1 in št. 2060/2) in št. 2061 (razdeljene na parcele št. 2061/3, št. 2061/2 in št. 2061/1), vse k. o. Ježica (v nadaljevanju prva pobuda), kot javno pot "Pot ob Savi–nad Prodom" v delu, ki naj bi potekal po delu parcele št. 1967 (razdeljene na parcele št. 1967/1, št. 1967/2 in št. 1967/3), k. o. Ježica (v nadaljevanju druga pobuda). Zatrjuje kršitve 33. in 69. člena Ustave ter 39. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 46/15 in 10/18 − ZCes-1). Navaja, da MOL z njim ni sklenila nobenega posla za pridobitev zemljišč, po katerih potekata sporni javni poti, niti mu ni zemljišč vzela v razlastitvenem postopku. Glede pravočasnosti pobude se sklicuje na subjektivni rok iz tretjega odstavka 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) in navaja, da je za to, da po navedenih parcelah poteka javna kategorizirana cesta, izvedel s prejemom ponudbe za odkup namesto razlastitve dela svojih zemljišč, zahteve za razlastitev in predloga za izvedbo nujnega razlastitvenega postopka ter dokumenta prikaza parcel z označeno potjo. Pobudama je poleg navedene dokumentacije priložil izpise iz zemljiške knjige, s katerimi je izkazoval lastništvo zemljišč, na katerih je zatrjeval potek spornih javnih poti.

2.Pobudnik očitke protiustavnosti in nezakonitosti v obeh pobudah navaja enako in se sklicuje na isto ponudbo za odkup in isto zahtevo za razlastitev. Ustavno sodišče je zato pobudi obravnavalo in o njih odločalo hkrati.

3.Iz priložene ponudbe za odkup izhaja, da je MOL pobudniku ob sklicevanju na Odlok posredovala ponudbo za odkup namesto razlastitve dela zemljišč s parc. št. 2060 in 2061, obe k. o. Ježica, ter dela zemljišča s parc. št. 1967, k. o. Ježica. Iz zahteve za razlastitev pa izhaja, da so bile parcele kasneje parcelirane in da je bila zahteva za razlastitev vložena (le) za razlastitev zemljišč s parc. št. 2060/2, 2061/3 in 1967/2, vsa k. o. Ježica, kot tistih parcel, ki so na novo nastale iz delov nepremičnin, ki so bili predmet ponudbe za odkup. Ker pobudnik trdi, da je MOL protiustavno in nezakonito kategorizirala del parcel št. 2060, št. 2061 in št. 1967, vse k. o. Ježica, razdeljenih na nove parcele, je Ustavno sodišče štelo, da pobudnik v prvi pobudi zatrjuje protiustavnost in nezakonitost 7. člena Odloka, kolikor kategorizira sporno javno pot v delu, ki poteka po zemljiščih parc. št. 2060/2 in 2061/3 kot delih nekdanjih parcel št. 2060 in št. 2061, vse k. o. Ježica,[1] in v drugi pobudi, kolikor ta določba Odloka kategorizira sporno javno pot v delu, ki poteka po zemljišču parc. št. 1967/2 kot delu nekdanje parcele št. 1967, obe k. o. Ježica.[2]

4.Ustavno sodišče je pri vpogledu v elektronsko zemljiško knjigo ugotovilo, da je bila po vložitvi pobud pri teh nepremičninah vknjižena lastninska pravica v korist MOL, in sicer na podlagi odločbe Upravne enote Ljubljana (v nadaljevanju UE Ljubljana).[3] Ustavno sodišče je zato opravilo poizvedbo pri UE Ljubljana, ki je sporočila, da odločba še ni postala pravnomočna. Na podlagi dodatne poizvedbe je UE Ljubljana sporočila še, da je bila odločba izdana na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 92/05 – ZJC-B) ter Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17 – ZUreP-2), da skladno s 3. točko izreka te odločbe pritožba zoper odločbo ne zadrži prenosa lastninske pravice in da je odločba v delu, ki se nanaša na prenos lastninske pravice in pridobitve posesti, postala izvršljiva z dnem 4. 12. 2019.

5.Ustavno sodišče je pobudnika z dopisom z dne 6. 5. 2021 seznanilo z ugotovljenimi spremembami in ga na podlagi tretjega odstavka 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12 in 23/20) pozvalo, da v roku 20 dni izkaže okoliščine, iz katerih je razvidno, da predpis še vedno neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Pobudnik je na dopis odgovoril, da odločba o razlastitvi kljub izvršljivosti ni postala pravnomočna, saj je bila vložena tožba na Upravno sodišče. Trdi, da predpis zato še vedno posega v njegove pravice, pravni interes oziroma pravni položaj. Predlaga, naj Ustavno sodišče pobudi obravnava po predpisih in po dejanskem stanju na dan, ko sta bili pobudi podani.

B.

6.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, lahko da, kdor izkaže pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Kadar podzakonski predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, učinkuje neposredno in posega v pravice, pravne interese oziroma v pravni položaj pobudnika, se pobuda lahko vloži v enem letu od njegove uveljavitve oziroma v enem letu od dneva, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic (tretji odstavek 24. člena ZUstS). Če niso izpolnjeni pogoji iz 24. člena ZUstS, Ustavno sodišče zavrže pobudo, razen v primeru, ko že izkazani pravni interes preneha obstajati po vložitvi pobude (tretji odstavek 25. člena ZUstS).

7.Ne glede na pravni interes ali druge procesne predpostavke pa lahko Ustavno sodišče pobudo zavrne, če je očitno neutemeljena ali če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja (drugi odstavek 26. člena ZUstS). V obravnavanih zadevah je pobudnik pravni interes ob vložitvi pobud izkazoval z lastništvom zemljišč parc. št. 2060/2 in 2061/3, obe k. o. Ježica, kot delov zemljišč parc. št. 2060 in 2061, obe k. o. Ježica (prva pobuda), in lastništvom zemljišča parc. št. 1967/2, k. o. Ježica, kot dela zemljišča parc. št. 1967, k. o. Ježica (druga pobuda). Navedeni deli zemljišč so bili predmet ponudbe za odkup, ki se je navezovala na Odlok. V postopku preizkusa pobud je Ustavno sodišče ugotovilo, da se je pravni položaj zemljišč parc. št. 2060/2, 2061/3, in 1967/2, vse k. o. Ježica, spremenil, saj so bile navedene nepremičnine po vložitvi pobude razlaščene. Ker je pravni položaj teh nepremičnin v času odločanja drugačen, kot je bil njihov pravni položaj ob vložitvi pobude, je zahteva pobudnika, naj Ustavno sodišče odloči na podlagi dejanskega stanja, ki ne obstaja več, očitno neutemeljena. Zato je Ustavno sodišče pobudi zavrnilo (1. in 2. točka izreka). Za to odločitev pobudnikove trditve glede posega v njegove pravice, pravni interes oziroma pravni položaj, ker odločba o razlastitvi še ni postala pravnomočna, niso pomembne.

8.Zaradi navedene odločitve se Ustavno sodišče ni opredeljevalo, ali so izpolnjene druge procesne predpostavke za obravnavo pobud.

C.

9.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnici in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik

dr. Matej Accetto Podpredsednik

[1]"Pot ob Savi, od hipodroma Stožice do teniških igrišč nad Ježico" je v 7. členu Odloka kategorizirana pod zap. št. 865.

[2]"Pot ob Savi–nad Prodom" je v 7. členu Odloka kategorizirana pod zap. št. 853.

[3]Odločba Upravne enote Ljubljana št. 352-82/2019-25 z dne 26. 11. 2019.

[4]Glej 3. člen Zakona o spremembah Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 92/21 – ZUstS-D).

[5]Predpis, ki kategorizira javno cesto, ni podlaga za razlastitev. Postopek presoje ustavnosti in zakonitosti predpisa o kategorizaciji javnih cest in razlastitveni postopek sta različna postopka.