17. 2. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. in družbe B., d.o.o., Z., ki ju zastopa mag. C. C., odvetnik v V., na seji senata dne 29. januarja 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. in družbe B. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. III Ips 58/99 z dne 18. 1. 2001 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pritožnika sta v pravdi druga in tretja tožena stranka. S tožbo zoper njiju ter družbo Č., p. o., kot prvo toženo stranko, je tožeča stranka (družba D., d.o.o.) zahtevala ugotovitev ničnosti pravnih poslov (dveh kupoprodajnih pogodb oziroma pogodbe o prenovitvi posla) med posameznimi toženimi strankami, ugotovitev, da je ona kupec na dražbi prodanih nepremičnin ter od vseh treh zahtevala izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine. Vrhovno sodišče je v tej zadevi odločalo o reviziji tožeče stranke in delno spremenilo sodbo sodišča druge stopnje.

Ustavna pritožnika v pritožbi navajata, da je pri odločanju Vrhovnega sodišča sodeloval sodnik Janez Metelko, ki bi moral biti pri tem odločanju izločen. To svojo trditev utemeljujeta z navedbo, da je še kot sodnik - član senata Višjega sodišča v Kopru odločal v drugi pravdi med isto tožečo stranko (družba D., d.o.o.) in enim od ustavnih pritožnikov, v kateri se je ob odločanju o zahtevku v zvezi s spornimi nepremičninami postavilo po vsebini isto pravno vprašanje, to je vprašanje, ali je možno pridobiti lastninsko pravico na (predmetnih) nepremičninah zgolj na podlagi ustnega dogovora strank. Pritožnika zatrjujeta, da jima je bila s tem kršena človekova pravica do zakonitega sodnika (drugi odstavek 23. člena Ustave). Zatrjujeta tudi kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, ki naj bi bila v tem, da je Vrhovno sodišče z izpodbijano sodbo glede pridobivanja lastnine na nepremičninah odstopilo od ustaljene sodne prakse.

B.

Ustavno sodišče ni instanca sodiščem in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotovitvi dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi izpodbijano sodbo le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

Pritožnika zatrjujeta kršitev pravice do zakonitega sodnika (drugi odstavek 23. člena Ustave), vendar iz vsebine njunih navedb smiselno izhaja, da uveljavljata kršitev pravice do nepristranskega sojenja iz prvega odstavka 23. člena Ustave.

Zgolj navedba, da je isti sodnik sodeloval pri odločanju o enakem pravnem vprašanju med istima pravdnima strankama v drugi pravdi, za utemeljitev kršitve te pravice ne zadošča. Očitek pritožnikov, da je Vrhovno sodišče pri izpodbijani sodbi odstopilo od ustaljene sodne prakse, pa je pavšalen in ga pritožnika z ničimer ne utemeljujeta. Zato pritožnika nista izkazala tudi zatrjevane kršitve pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.

Ker z izpodbijano sodbo očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjujeta pritožnika, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger