Jedro

Nujni sestavini, to sta tisti dve, brez katerih pritožba sploh ni sposobna za obravnavanje, sta navedba odločbe, ki se izpodbija in pritožnikov podpis. Pritožba, ki teh dveh sestavin ne vsebuje, je nepopolna in jo sodišče zavrže. Nepodpisano pritožbo sodišče zavrže, ne da bi jo poprej vrnilo vložniku v dopolnitev.

V konkretni zadevi se vodi elektronski spis, kjer so sodna pisanja izdelana v elektronski obliki. V takem primeru se lastnoročni podpis izdajatelja ne zahteva.

Pravilna je vročitev odraslemu članu gospodinjstva.

Dopolnitvam pomanjkljivosti pravočasno vloženega pravnega sredstva institut vrnitve v prejšnje stanje ni namenjen. Upnik tako iz upravičenega razloga ni zamudil roka za vložitev. Pozna izročitev s strani sina in časovna stiska tako nista bila razlog za zamudo roka.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se sklepa potrdita.

Obrazložitev

O pritožbi zoper sklep z dne 8. 8. 2023:

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo pritožbi upnika z dne 5. 7. 2023 (1. točka izreka) in z dne 7. 7. 2023 (2. točka izreka) zoper sklep z dne 22. 6. 2023.

2.Zoper sklep upnik vlaga pravočasno pritožbo. Pritožbenemu sodišču predlaga, da na podlagi predloženih dokazil predmetno zadevo vrne v prejšnje stanje ter vloženo pritožbo z dne 5. 7. 2023 in dopolnitev pritožbe z dne 6. 7. 2023 šteje za pravočasno vloženi in posledično izpodbijani sklep razveljavi.

3.Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče druge stopnje je izpodbijano odločitev preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa glede nekaterih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka in glede pravilne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, oba v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ).

6.Po določbi 335. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s s15. Členom ZIZ mora pritožba obsegati: (1) navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga; (2) izjavo, ali se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu; (3) pritožbene razloge in (4) podpis pritožnika. Nujni sestavini, to sta tisti dve, brez katerih pritožba sploh ni sposobna za obravnavanje, sta navedba odločbe, ki se izpodbija in pritožnikov podpis. Pritožba, ki teh dveh sestavin ne vsebuje, je nepopolna in jo sodišče zavrže (336. in 343. člen ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ). Nepodpisano pritožbo tako sodišče zavrže, ne da bi jo poprej vrnilo vložniku v dopolnitev. Za izviren podpis pritožnika se šteje njegov lastnoročni podpis kot tudi elektronski podpis, ki je enakovreden lastnoročnemu podpisu. Na takšno vsebino pritožbe in na posledice, če pritožba ne bo popolna, je bil upnik opozorjen tudi v pravnem pouku izpodbijanega sklepa.

7.Upnik pritožbe z dne 5. 7. 2023 ni lastnoročno podpisal, zato jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo (343. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pritožbeni očitki, da sodišče ne uporablja enakih pravil za stranke kot zase, ne držijo. V konkretni zadevi se vodi elektronski spis, kjer so sodna pisanja izdelana v elektronski obliki. V takem primeru se lastnoročni podpis izdajatelja ne zahteva. V skladu s 6. členom Pravilnika o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih in v kazenskem postopku (v nadaljevanju Pravilnik) je elektronska sodna odločba elektronski dokument z vsebino sodne odločbe, ki je podpisan z varnim elektronskim podpisom pristojne osebe sodišča, ki ga je izdalo ali se samodejno obdela v informacijskem sistemu e-sodstvo in se opremi z elektronskim žigom informacijskega sistema e-sodstvo Iz 1. točke 3. člena Pravilnika izhaja, da varen elektronski podpis predstavlja v skladu s 4. točko 2. člena Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu podpis, ki je povezan izključno s podpisnikom, ker je iz njega mogoče zanesljivo ugotoviti podpisnika in je ustvarjen s sredstvi za varno elektronsko podpisovanje, ki je izključno pod podpisnikovim nadzorom, ter je povezan s podatki, na katere se nanaša.

8.Prav tako je pravilna odločitev, da je dopolnitev pritožbe z dne 7. 7. 2023 prepozna. Izpodbijani sklep z dne 22. 6. 2023 je bil upniku pravilno vročen - v skladu z določbo 142. člena ZPP v povezavi s 140. členom istega zakona, oba v zvezi s 15. členom ZIZ, ki ureja nadomestno vročitev. Pisanje je bilo 27. 6. 2023 vročeno odraslemu članu gospodinjstva, ki ga je bil dolžan sprejeti. Takšna vročitev učinkuje, ko je pisanje vročeno kateri izmed oseb, navedenih v prvem odstavku 140. člena ZPP, kamor je treba uvrstiti tudi sina upnika (da ne bi šlo za odraslega člana, upnik ne navaja). Za pravilnost vročitve tudi ni bistveno, ali je ta oseba pisanja dejansko predala naslovniku in kdaj je to storila. V primeru, ko naslovnik zaradi ravnanja te osebe za vročitev dejansko ni izvedel, ima praviloma, ob izpolnjenih zakonskih pogojih, možnost vrnitve v prejšnje stanje, o čemer bo odločeno v nadaljevanju tega sklepa. Način vročanja, na katerega se v pritožbi sklicuje upnik, ko je bilo pri odraslem članu gospodinjstva mogoče pustiti le obvestilo, ne velja več že vse od spremembe zakona leta 2008. Pritožbeno stališče, da mu je bil sklep z dne 22. 6. 2023 dejansko vročen šele 5. 7. 2023, ko mu ga je izročil sin, in je zato šele takrat pričel teči pritožbeni rok, je tako napačno. Pritožbeni rok se je glede na pravilno vročitev iztekel v sredo 5. 7. 2023. Po izteku pritožbenega roka izvedenih dopolnitev pritožbe ni mogoče upoštevati, kajti pritožbeni rok je prekluziven zakonski rok, v okviru katerega podana pritožba mora imeti sestavine, ki jih predpisuje 335. čl. ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

9.Glede na pojasnjeno je pritožba upnika neutemeljena, sodišče druge stopnje pa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato jo je zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

O pritožbi zoper sklep z dne 16. 11. 2023:

10.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog upnika za vrnitev v prejšnje stanje z dne 21. 8. 2023.

11.Zoper sklep upnik vlaga pravočasno pritožbo. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo z dne 5. 7. 2023 in dopolnitev pritožbe z dne 6. 7. 2023 zoper sklep z dne 22. 6. 2023 šteje za pravočasni in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje odpravi in nadaljuje s postopkom.

14.Odločitev o zavrnitvi upnikovega predloga za vrnitev v prejšnje stanje je pravilna in jo je mogoče preizkusiti. S podanimi pravno pomembnimi razlogi zanjo soglaša tudi sodišče druge stopnje.

15.ZIZ v 36. členu določa, da je v izvršilnem postopku vrnitev v prejšnje stanje dovoljena v primerih, ko je zamujen rok za pritožbo ali ugovor. Pri vrnitvi v prejšnje stanje gre za procesnopravni institut, ki omogoča, da se odpravijo posledice zamude in da se postopek vrne v stanje pred zamudo. Sodišče na predlog stranke dovoli opravo zamujenega dejanja, če spozna, da je stranka zamudila rok iz upravičenega vzroka (glej 116. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Kot je pravilno stališče zavzelo sodišče prve stopnje, pa v konkretnem primeru pogoji za vrnitev v prejšnje stanje niso izpolnjeni. Upnik je namreč pritožbo dne 5. 7. 2023 vložil pravočasno, zaradi časovne stiske pa je le to pozabil podpisati. Dopolnitvam pomanjkljivosti pravočasno vloženega pravnega sredstva pa institut vrnitve v prejšnje stanje ni namenjen. Upnik tako iz upravičenega razloga ni zamudil roka za vložitev. Pozna izročitev s strani sina in časovna stiska tako nista bila razlog za zamudo roka. Z dopolnitvijo pritožbe z dne 6. 7. 2023 tako vrnitve v prejšnje stanje ne more doseči.

16.Pritožbeni razlogi so zato neutemeljeni, prav tako niso podani uradno upoštevni pritožbeni razlogi, zato je bilo potrebno pritožbo zavrniti in sklep potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).