Jedro

Ker rok za vložitev predloga za vložitev izvršitve prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja glede na ustaljeno sodno prakso ni procesni, temveč materialno pravni rok, zaradi zamude roka za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ni mogoče zahtevati vrnitev v prejšnje stanje, oziroma ugoditi takšnemu predlogu.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 (dvajset 00/100) EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrglo storilčeva predloga za vrnitev v prejšnje stanje ter za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2. Zoper sklep se pritožuje storilčev zagovornik zaradi napačno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter kršitve materialnih določb Zakona o prekrških (ZP-1). Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V predmetni zadevi je sodišče s sklepom z dne 20. 4. 2021, ki je postal pravnomočen 12. 5. 2021, izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja bi glede na ugotovljen datum pravnomočnosti, storilec lahko vložil najkasneje 27. 5. 2021. Storilec je šele dne 20. 6. 2021 s priporočeno poštno pošiljko poslal vlogo, vloženo po zagovorniku, s katero je predlagal vrnitev v prejšnje stanje ter odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je v tej vlogi navajal, da predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni vložil pravočasno, ker so se mu dne 22. 5. 2021 začeli kazati znaki okuženosti s Covid-19, zaradi česar je bil v samoizolaciji in se je slabo počutil. 5. Sodišče prve stopnje je v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje pravilno pojasnilo, da je v skladu s prvim odstavkom 89. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) na uporabo katerega napotuje 3. alineja prvega odstavka 67. člena ZP-1, predlogu za vrnitev v prejšnje stanje mogoče ugoditi le v primeru zamude roka za napoved pritožbe ali roka za pritožbo zoper sodbo ali sklep o varnostnem ali vzgojnem ukrepu ali o odvzemu premoženjske koristi in ga zato v zvezi z zamudo roka za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni mogoče vložiti oziroma mu ni mogoče ugoditi. Poleg tega je mogoče predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugoditi le v primeru, če je zamujen procesni rok. Ker pa rok za vložitev predloga za vložitev izvršitve prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja glede na ustaljeno sodno prakso ni procesni, temveč materialno pravni rok, zaradi zamude roka za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ni mogoče zahtevati vrnitev v prejšnje stanje, oziroma ugoditi takšnemu predlogu. Ker je po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje storilčev predlog za vrnitev v prejšnje stanje nedovoljen, ga sodišče ni vsebinsko obravnavalo in ga je kot nedovoljenega zavrglo.

6. Zagovornik sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da je nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ko ni vsebinsko obravnavalo predloga za vrnitev v prejšnje stanje, saj je iz zgoraj povzetih razlogov, s katerim je sodišče prve stopnje utemeljilo svojo odločitev, povsem jasno, da pogoj za vsebinsko obravnavanje predloga za vrnitev v prejšnje stanje niso bili izpolnjeni, ker je tak predlog nedovoljen. Kljub temu pa pritožbeno sodišče v zvezi s pritožbenimi navedbami, da storilec ni pravočasno vložil predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ker je v času, ko se je iztekel rok za vložitev tega predloga, imel simptome bolezni, ki jo povzroča okužba z virusom SARS-CoV-2, za svoje trditve ni predložil nobenih relevantnih dokazov. Že v predlogu je navajal, da zdravniškega potrdila o okužbi ne more predložiti, ker zdravnika ni obiskal, saj je bil prepričan, da se je okužil od mame, ker je imel enake znake in ni videl potrebe po obisku zdravnika. Edino dokazilo, ki ga je priložil k predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, je odpustno pismo Splošne bolnišnice ... za storilčevo mamo, iz katerega pa izhaja, da je storilčeva mama bila hospitalizirana v omenjeni bolnišnici zaradi okužbe s Covid-19 v času od 23. 3. do 31. 3. 2021, kar je bilo precej pred časom, ko je začel teči rok za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Tako ni mogoče šteti niti, da je storilec z navedbami v predlogu izkazal, da je rok za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zamudil iz razlogov, ki so bili izven sfere njegovega delovanja. Sodišče prve stopnje pa je v nadaljevanju ob obravnavanju storilčevega predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja tudi pravilno ugotovilo, da je le-ta vložen prepozno in ga je zato kot prepoznega zavrglo.

7. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče zagovornikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

8. Ker storilčev zagovornik s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče storilcu naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) in sicer sodne takse v višini 20,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.