Predlagatelj ni izkazal prehoda obveznosti iz hrvaške sodbe od družbe A., ki je bila stranka postopka, v katerem je bila izdana sodba, katere priznanje zahteva v tem postopku, na nasprotnega udeleženca v skladu z zahtevo iz prvega v zvezi z drugim odstavkom 24. člena ZIZ. To predpostavko oziroma okoliščino bi moral najprej ustrezno izkazati. Ker tega ni storil, je posledično njegov predlog za priznanje hrvaške sodbe vsebinsko pomanjkljiv in ga je zato treba že iz tega razloga zavrniti.
I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep senata sodišča prve stopnje IR60/2024 z dne 22. 1. 2026 potrdi.
II.Predlagatelj je dol7ean v 15 dneh od vro0ditve tega sklepa povrniti nasprotnemu udele7eencu njegove stro1ke pritoebnega postopka v znesku 1.633,82 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki te0ejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, dolo0denega v tej to0ki izreka, do pla0dila.
1.Okro7eno sodi1e v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom ugodilo ugovoru nasprotnega udele7eenca, sklep sodi1a prve stopnje I R 60/2024-11 z dne 12. 2. 2025 razveljavilo in zavrnilo predlog za priznanje sodbe Gospodarskega sodi1a v Varaedinu, Republika Hrva1ka, opr. 1t. V P 2608/91-27 z dne 17. 6. 1997 (v nadaljevanju hrva1ka sodba). Presodilo je, da bi priznanje hrva1ke sodbe nasprotovalo pravnemu redu Republike Slovenije (6. to0dka prvega odstavka 21. 0lena pogodbe, sklenjene med Republiko Slovenijo in Republiko Hrva1ko, ki je bila ratificirana z Zakonom o ratifikaciji Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrva1ko o pravni pomodi v civilnih in kazenskih zadevah, v nadaljevanju Pogodba).
2.Kot bistvene razloge je navedlo, da nasprotni udele7eenec ni pravni naslednik obveznosti dru7ebe A., p. o. Ljubljana (v nadaljevanju tudi A.) iz hrva1ke sodbe. Pojasnilo je, da terjatev, ki je predmet hrva1ke sodbe in katere nastanek datira v leti 1990 in 1991, skladno s tedaj veljavno slovensko zakonodajo (146. in 147. 0len Zakona o prisilni poravnavi, steaju in likvidaciji, v nadaljevanju ZPPSL) ni bila prenesena na nasprotnega udele7eenca oziroma na njegovega pravnega prednika (dru7ebo B.), zato po slovenskem pravu ni podana pasivna materialna legitimacija nasprotne udele7enke. Terjatve iz hrva1ke sodbe predlagatelj ni prijavil v steajni postopek nad dru7obo A., ki se je zael 18. 2. 1997, zato je terjatev v skladu s slovenskim pravom (ZPPSL in Zakonom o finannem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v nadaljevanju ZFPPIPP) prenehala. Dru7oba A. na zadnjem naroku ni bila ustrezno zastopana po steajnem upravitelju, kateremu hrva1ko sodi1e tudi ni vro0dalo hrva1ke sodbe, zato gre za absolutno bistveno kr1itev postopka po 11. to0cki 339. 0lena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Glede na navedeno je sklenilo, da bi priznanje hrva1ke sodbe nasprotovalo pravnemu redu Republike Slovenije v smislu 6. to0cke prvega odstavka 21. 0lena Pogodbe.
3.Zoper sklep senata sodi1a prve stopnje vlaga predlagatelj pritoebo. Navaja, da je prvostopenjsko sodi1e opravilo meritorni preizkus hrva1ke sodbe, kar po Zakonu o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (v nadaljevanju ZMZPP) ni dopustno. Preseglo je okvir postopka priznanja in je dejansko ponovno presojalo materialnopravne uinke hrva1ke sodbe. Morebitne razlike v materialnem pravu, drugana ureditev steajnega prava ali vpra1anja prehoda obveznosti ne pomenijo kr1itve javnega reda. Gre za nedopustno ponovno presojanje materialnopravnih vpra1anj oziroma za posredno revizijo pravnomone sodbe tujega sodi1a. Sodi1e prve stopnje je prekorailo meje odlocanja, ponovno presojalo materialnopravna vpra1anja, o katerih je 7ee pravnomono odlodilo tuje sodi1e in napano uporabilo institut javnega reda. Predlaga, da Vrhovno sodi1e izpodbijani sklep senata sodi1a prve stopnje razveljavi in potrdi sklep Okro7nega sodi1a v Ljubljani IR60/2024 z dne 12. 2. 2025, s katerim je bila priznana pravna veljavnost hrva1ke sodbe v Republiki Sloveniji. Zahteva tudi povrnitev stro1kov pritoebnega postopka.
4.Nasprotni udele7eenec je v odgovoru na pritoebo predlagal njeno zavrnitev. Priglasil je stro1ke pritoebnega postopka.
5.Pritoeba ni utemeljena.
6.Za utemeljenost predloga za priznanje tuje sodne odlobe mora obstajati identiteta med nasprotnim udele7eencem in subjektom - nosilcem obveznosti v postopku pred tujim sodiem. To pomeni, da kadar gre za priznanje tuje sodne odlobe, je lahko zavezanec v nepravdnem postopku samo oseba, zoper katero je tekel postopek, v katerem je bila izdana sodna odloba, katere priznanje se zahteva.
7.Vrhovno sodi1e je 7e zavzelo stali1e, da ni izkljueno priznanje sodne odlodbe zoper nasprotnega udele7eenca, ki ni imel statusa stranke v postopku, v katerem je bila izdana sodna odloba, katere priznanje se zahteva. Okoli1ino, da je obveznost pre1la na nasprotnega udele7eenca, tj. na osebo, ki v tuji sodni odlobi ni oznadena kot dol7enik, lahko predlagatelj postopka priznanja tuje sodne odlobe dokaee na naine, doloene v 24. 0lenu Zakona o izvr1bi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). V skladu s to dolobo mora dolono oznaditi javno ali po zakonu overjeno listino, s katero lahko dokaee, da je bila obveznost prevzeta ali je na drug nain pre1la na nasprotnega udele7eenca. Kadar to ni mogoe, se prehod obveznosti dokazuje s pravnomono odlobo, izdano v pravdnem postopku (prvi v zvezi z drugim odstavkom 24. 0lena ZIZ).
8.V obravnavani zadevi je v uvodu hrva1ke sodbe, katere priznanje se predlaga v tem postopku, kot tonik oznaena "A." p.o. Ljubljana, ki ni nasprotni udele7eenec tega postopka. Glede na to mora predlagatelj v predmetnem postopku priznanja hrva1ke sodbe, upo1tevaje v preej1nji to0dki pojasnjena 7e zavzeta stali1a Vrhovnega sodia, najprej v skladu s 24. 0lenom ZIZ izkazati prehod obveznosti iz hrva1ke sodbe od dru7ebe A. na nasprotnega udele7eenca. Pritoebni ugovor v smislu, da je vpra1anje, kdo je zavezanec za obveznost iz sodbe, katere priznanje se predlaga, vpra1anje izvr1ljivosti sodbe oziroma materialnega prava in da bi se lahko tak1na vpra1anja presojala 1ele v izvr1ilnem postopku, zato ni utemeljen.
9.Nasprotni udele7eenec je v ugovoru opozoril, da ni pasivno legitimirana stranka tega postopka, saj ni pravna oseba, ki je stranka postopka v sodbi, katere priznanje se zahteva. Navedel je, da predlagatelj ni pojasnil pravno relevantne povezave med dru7obo A., p. o. Ljubljana in njim kot nasprotnim udele7eencem. Opozoril je, da ni pravni naslednik obveznosti dru7obe A., p. o. Ljubljana in da posledi0dno ni podana njegova stvarna pasivna legitimacija ter da je zato treba predlog v celoti zavrniti. Navedel je, da predlagatelj ni pojasnil, kako je obveznost po hrva1ki sodbi pre1la od A., p. o. Ljubljana nanj kot nasprotnega udele7eenca tega postopka, kar predstavlja procesno predpostavko za vodenje tega postopka. Med drugim se je skliceval na Prodajno pogodbo o pridobitvi pravne osebe, sklenjeno v obliki notarskega zapisa, opr. 1t. SV 388/08 z dne 19. 6. 2008 (v nadaljevanju Prodajna pogodba), ki jo je tudi prilo7eil, ter navedel, da je v tej pogodbi doloeno, "da obveznosti, nastale do dneva prodaje, ki je na dan pravnomonosti sklepa sodia o izroditvi pravne osebe kupcu, ostanejo breme steajne mase."
10.Povzete ugovorne navedbe nasprotnega udele7eenca se nanaajo na vpra1anje, ali je na nasprotnega udele7eenca (osebo, ki v hrva1ki sodbi ni oznaena kot stranka) v tem primeru sploh pre1la obveznost iz hrva1ke sodbe, ki je predmet predmetnega postopka priznanja. 6ele v primeru, da je odgovor na to vpra1anje pritrdilen, pride v po1tev nadaljnje ugotavljanje izpolnjevanja ostalih predpostavk, ki morajo biti v skladu s Pogodbo tudi izpolnjene za priznanje tuje sodne odlodbe.
11.V zvezi s temi ugovornimi navedbami je senat sodia prve stopnje presodil, da terjatev, ki je predmet sodbe, katere priznanje se zahteva, skladno s takrat veljavno slovensko zakonodajo ni bila prenesena na nasprotnega udele7eenca oziroma na njegovega pravnega prednika, ampak je ostala del steajne mase po dru7obi A., ter da posledi0dno po slovenskem pravu ni podana pasivna materialna legitimacija nasprotnega udele7eenca, zato bi bilo priznanje hrva1ke sodbe v nasprotju s pravnim redom Republike Slovenije v smislu 6. to0cke prvega odstavka 21. 0lena Pogodbe.
12.Glede na navedeno je treba povzeto presojo senata sodia prve stopnje razumeti v smislu, da nasprotni udele7eenec ni pasivno legitimiran v predmetnem delibacijskem postopku in ne kot materialnopravni preizkus hrva1ke sodbe, ki je predmet postopka priznanja. Ugovor pasivne materialne legitimacije, ki ga je podal nasprotni udele7eenec, se namre nana1a na predmetni postopek priznanja hrva1ke sodbe in ne na postopek izdaje hrva1ke sodbe, katere priznanje se zahteva v tem postopku. Zato pritoebni oditek, da je senat prvostopenjskega sodia opravil meritorni preizkus hrva1ke sodbe in presojal materialnopravna vpra1anja v zvezi s hrva1ko sodbo, ni utemeljen.
13.S tem v zvezi tudi Vrhovno sodi1e ugotavlja, da pritoebnica v odgovoru na ugovor, ki ga je vlo7eila v postopku, niti v pritoebi ni izkazala, da je obveznost iz hrva1ke sodbe, katere priznanje predlaga v tem postopku, v skladu z drugim v zvezi s prvim odstavkom 24. 0lenom ZIZ pre1la na nasprotnega udele7eenca. Prav tako ni predlo7eila javne ali po zakonu overjene listine, s katero lahko dokaee, da je obveznost pre1la na nasprotnega udele7eenca, niti ne pravnomone odlobe, izdane v pravdnem postopku, s katero lahko dokaee prehod obveznosti na nasprotnega udele7eenca. V zvezi s tem v pritoebi navaja le, da presoja sodia prve stopnje, da nasprotni udele7eenec ni pravni naslednik obveznosti dru7be A., presega okvir postopka priznanja ter da je vpra1anje, kdo je zavezanec za obveznost iz hrva1ke sodbe, vpra1anje izvr1ljivosti sodbe oziroma materialnega prava, kar bi se lahko presojalo 1ele v izvr1ilnem postopku. V pritoebi konkretizirano tudi ne izpodbija navedb nasprotnega udele7eenca iz ugovora, da je pravni prednik nasprotnega udele7eenca - dru7ba B. pridobila poslovni delee v dru7bi A. na podlagi Prodajne pogodbe, iz katere izhaja, da obveznosti, nastale do dneva prodaje, ki je na dan pravnomonosti sklepa sodia o izroditvi pravne osebe kupcu, ostanejo breme steajne mase.
14.Iz navedenega izhaja, da predlagatelj ni izkazal prehoda obveznosti iz hrva1ke sodbe od dru7be A., p. o. Ljubljana, ki je bila stranka postopka, v katerem je bila izdana sodba, katere priznanje zahteva v tem postopku, na nasprotnega udele7eenca v skladu z zahtevo iz prvega v zvezi z drugim odstavkom 24. 0lena ZIZ. To predpostavko oziroma okoli1cino bi moral predlagatelj v obravnavanem primeru, kot prej pojasnjeno, najprej ustrezno izkazati. Ker, kot redeno, tega ni storil, je posledi0dno njegov predlog za priznanje hrva1ke sodbe vsebinsko pomanjkljiv in ga je zato treba 7ee iz tega razloga zavrniti.
15.Ker je iz razloga, ki ga je Vrhovno sodi1e pojasnilo v tem sklepu, odloditev senata sodia prve stopnje o zavrnitvi predloga za priznanje hrva1ke sodbe pravilna, je Vrhovno sodi1e pritobo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep senata sodia prve stopnje (2. to0dka 365. 0lena v zvezi s 366. 0lenom ZPP, oboje v zvezi s prvim odstavkom 23. 0lena Pogodbe v zvezi s 111. 0lenom Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku - ZMZPP v zvezi z 42. 0lenom Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP-1). Posledi0dno se Vrhovno sodi1e do preostalih pritoebnih navedb v zvezi z ostalimi razlogi izpodbijanega sklepa ni posebej opredeljevalo, ker za odloditev o pritobi niso pomembne.
16.Odloditev o stro1kih pritoebnega postopka temelji na prvem odstavku 165. 0lena, 154. in 155. 0lenu ZPP v zvezi z 42. 0lenom ZNP-1. Predlagatelj skladno z naelom uspeha sam nosi stro1ke pritoebnega postopka, nasprotnemu udele7eencu pa mora povrniti njegove stro1ke pritoebnega postopka. Te je Vrhovno sodi1e v skladu z veljavno Odvetni1ko tarifo (v nadaljevanju OT), ob upo1tevanju vrednosti to0dke 0,60 EUR (prvi odstavek 13. 0lena OT) in vrednosti spornega predmeta, kot ga je opredelilo sodi1e prve stopnje (347.579,50 EUR), odmerilo na 1.633,82 EUR (2200 to0dk za odgovor na pritobo - tar. 1t. 31/7 OT, poveano za materialne izdatke 2 % do 1000 to0dk in 1 % nad 1000 to0dk, tj. 32 to0dk - tretji odstavek 11. 0lena OT, vse poveano za 22 % davek na dodano vrednost - drugi odstavek 12. 0lena OT). Te stro1ke je predlagatelj dol7ean povrniti nasprotnemu udele7eencu v roku 15 dni od vro0ditve tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki te0ejo od prvega dne po poteku roka za njihovo prostovoljno pla0dilo (prvi odstavek 299. 0lena Obligacijskega zakonika - OZ). Vrhovno sodi1e ni priznalo s strani nasprotnega udele7eenca prigla1enih 100 to0dk za sestanek s stranko in 100to0dk za pregled dokumentacije, ker ne gre za samostojni storitvi, ampak za opravili, ki sta v neposredni zvezi s sestavo odgovora na pritobo in sta 7ee zajeti v priznani nagradi po tar. 1t. 31/7OT.
17.Sklep je bil sprejet soglasno (sedmi odstavek 324. 0lena ZPP).
-------------------------------
1Sklepi Vrhovnega sodi1a RS Cp 12/2007 z dne 30. 8. 2007, Cp 14/2008 z dne 9. 10. 2008, Cp 11/2012 z dne 23. 8. 2012, Cp 5/2014 z dne 28. 8. 2014.
2Sklepa Vrhovnega sodi1a RS Cp 14/2008 z dne 9. 10. 2008 in Cp 11/2012 z dne 23. 8. 2012.
3Glej sklep Vrhovnega sodi1a RS Cp 11/2012 z dne 23. 8. 2012. Glej tudi sklep Vrhovnega sodi1a RS Cp 14/2008 z dne 9. 10. 2008.