Jedro

Sklep o stroških postopka je postal pravnomočen, ko je zunajobravnavni senat zavrnil obsojenkino pritožbo. Zoper ta sklep namreč pritožba ni bila več dopustna in je torej sklep o stroških postopka v smislu drugega odstavka 132. člena ZKP postal pravnomočen z odločitvijo zunajobravnavnega senata, izvršljiv pa s potekom roka za prostovoljno izpolnitev sklepa o stroških. Res sicer je, da je obsojenka nato vložila prošnjo za oprostitev plačila stroškov oz. za odlog in obročno plačilo, kateri je bilo ugodeno glede obročnega plačila, vendar je potrebno upoštevati, da gre pri odločitvi o oprostitvi, odlogu ali obročnem odplačilu stroškov postopka za povsem samostojen sklep, ki na pravnomočnost in izvršljivost sklepa o stroških, s katerim je bilo odločeno o višini stroškov, nima vpliva. Če je bilo prošnji ugodeno in določeno obročno odplačilo ali pa odlog odplačila, ima to za posledico le odlog začetka davčne izvršbe po prvem odstavku 153. člena Zakona o davčnem postopku, nikakor pa to ne pomeni, da sklep o stroških zaradi tega ni več izvršljiv.

Izrek

Pritožba obsojene V.P. se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Kopru je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog obsojene V.P. za razveljavitev klavzule pravnomočnosti oz. izvršljivosti na sklepu prvostopenjskega sodišča opr. št. K 1 z dne 21.5.2009. Zoper sklep se zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršitve določb kazenskega postopka pritožuje obsojenka sama. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni, smiselno tako, da ugodi njenemu predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti oz. izvršljivosti, podrejeno pa, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Kot navaja, sklep o stroških postopka z dne 21.5.2009, opr. št. K 1, ni mogel postati pravnomočen in izvršljiv, ker je bila zoper ta sklep vložena pritožba, ki je zadržala izvršitev sklepa. Ker ji je bilo nato dovoljeno, da dolg plača po pravnomočnosti sklepa, s katerim je bilo odločeno o njeni pritožbi, je potrebno rok za izvršljivost šteti od navedenega dne in ne od prvega sklepa z dne 21.5.2009. Ker je tudi bila uspešna z nadaljnjimi pritožbami, ki so se nanašale na način obročnega odplačila stroškov postopka meni, da je sklep postal pravnomočen šele v mesecu februarju 2012 in zato prvi sklep o stroških z dne 21.5.2009, ni nikoli postal pravnomočen. Navaja tudi, da je ne glede na pravnomočnost sklepa o stroških vseskozi in v mesečnih obrokih odplačevala svojo obveznost, opozarja tudi na številne težave, ki so ji nastale zaradi blokade tekočega računa. Kolikor do tega ne bi prišlo in bi lahko poslovala kot podjetnica, bi svoje dolgove lahko že odplačata, tako pa ji številne blokade tekočega računa to onemogočajo. Sodišče druge stopnje zato naproša, da ugotovi, da sklep o stroških postopka z dne 21.5.2009 ni postal pravnomočen, niti izvršljiv ter v posledici tega razveljavi klavzulo o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa.

Pritožba ni utemeljena.

Preizkus izpodbijanega sklepa v smeri pritožbenih navedb je pokazal, da je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je obsojenkin predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti kot neutemeljen zavrnilo. Čeprav obsojenka uvodoma pravilno povzema določbo 132. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), pa je iz njene nadaljnje razlage očitno, da pojma pravnomočnosti in izvršljivosti ne razume pravilno. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje je sklep o stroških postopka z dne 21.5.2009 postal pravnomočen, ko je zunajobravnavni senat zavrnil njeno pritožbo. Zoper ta sklep namreč pritožba ni bila več dopustna in je torej sklep o stroških postopka v smislu drugega odstavka 132. člena ZKP postal pravnomočen z odločitvijo zunajobravnavnega senata, izvršljiv pa s potekom roka za prostovoljno izpolnitev sklepa o stroških. Res sicer je, da je obsojenka nato vložila prošnjo za oprostitev plačila stroškov oz. za odlog in obročno odplačilo, kateri je bilo ugodeno glede obročnega odplačila, vendar je potrebno upoštevati, da gre pri odločitvi o oprostitvi, odlogu ali obročnemu odplačilu stroškov postopka, za povsem samostojen sklep, ki na pravnomočnost in izvršljivost sklepa o stroških, s katerim je bilo odločeno o višini stroškov, nima vpliva. Če je bilo prošnji ugodeno in določeno obročno odplačilo ali pa odlog odplačila, ima to, kot je obrazložilo že sodišče prve stopnje za posledico le odlog začetka davčne izvršbe po prvem odstavku 153. člena Zakona o davčnem postopku, nikakor pa to ne pomeni, da sklep o stroških zaradi tega ni več izvršljiv. Ker je izpodbijana odločitev prvostopenjskega sodišča povsem pravilna, pa tudi ne morejo biti upoštevne nadaljnje pritožbene navedbe glede blokade obsojenkinega transakcijskega računa oz. ti očitki tudi presegajo predmet pritožbenega odločanja. Le-to se je namreč nanašalo le na vprašanje pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o stroških z dne 21.5.2009. O povedanem je zato sodišče druge stopnje pritožbo obsojene V.P. na podlagi tretjega odstavka 402. člena ZKP kot neutemeljeno zavrnilo.