Jedro

Ker je namen poenostavljene prisilne poravnave enak namenu redne prisilne poravnave in ker ZFPPIPP dolžniku omogoča, da tudi po uvedbi stečajnega postopka pristopi k pripravi ukrepov finančnega prestrukturiranja (in se posluži instituta odložitve odločanja o predlogu za začetek stečajnega postopka), je tudi v postopku poenostavljene prisilne poravnave v določenih primerih določba prvega odstavka 152. člena ZFPPIPP smiselno uporabljiva.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek odločanja o predlogu upnice D. d. d., za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom prekinilo do konca postopka prisilne poravnave nad dolžnikom, ki se vodi pod opr. št. St 1167/2015. 2. Upnica D. d. d., je zoper sklep pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje, da nadaljuje odločanje o predlogu upnice za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je upnica D. d. d., dne 21. 11. 2014 zoper dolžnika vložila predlog za začetek stečajnega postopka, dolžnik pa je dne 26. 12. 2014 vložil zahtevo za odložitev odločanja o upničinem predlogu, kateri je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 6. 1. 2015 ugodilo in odločanje o upničinem predlogu za začetek stečajnega postopka odložilo do dne 28. 2. 2015. Dolžnik je dne 27. 2. 2015 vložil predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave, ki je bil nato tudi začet s sklepom St 1167/2015 z dne 23. 3. 2015. Sodišče prve stopnje je zato, kot je navedlo, moralo prekiniti postopek odločanja o upničinem predlogu za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom, in sicer do končanja postopka prisilne poravnave, v skladu s prvim odstavkom 152. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).

5. Pritožnik trdi, da se v postopku poenostavljene prisilne poravnave ne uporablja določba 152. člena ZFPPIPP, ker ta določba ni izrecno navedena v drugem odstavku 221. b člena ZFPPIPP, zato ni podlage za prekinitev odločanja o začetku stečajnega postopka.

6. Določba prvega odstavka 152. člena ZFPPIPP, po kateri sodišče v primeru, če je upnik pred uvedbo postopka prisilne poravnave vložil predlog za začetek stečajnega postopka, o katerem sodišče do uvedbe postopka prisilne poravnave še ni odločilo, ali če je upnik tak predlog vložil po uvedbi in pred koncem postopka prisilne poravnave, prekine postopek odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka do konca postopka prisilne poravnave, v drugem odstavku 221. b člena ZFPPIPP, v katerem so navedene določbe, ki se za postopek poenostavljene prisilne poravnave smiselno uporabljajo, res ni navedena. Ta določba se tudi ne nahaja v nobenem od oddelkov, ki so navedeni v prvem odstavku 221. b člena ZFPPIPP, za katere ta zakon določa, da se v postopku poenostavljene prisilne poravnave ne uporabljajo. Ker pa je namen poenostavljene prisilne poravnave enak namenu redne prisilne poravnave in ker ZFPPIPP dolžniku omogoča, da tudi po uvedbi stečajnega postopka pristopi k pripravi ukrepov finančnega prestrukturiranja (in se posluži instituta odložitve odločanja o predlogu za začetek stečajnega postopka), je tudi v postopku poenostavljene prisilne poravnave v določenih primerih določba prvega odstavka 152. člena ZFPPIPP smiselno uporabljiva.

7. Uvedba postopka poenostavljene prisilne poravnave tako res ni samostojna procesna ovira za odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka, kot je to po prvem odstavku 152. člena ZFPPIPP uvedba postopka redne prisilne poravnave, in kot to očitno meni sodišče prve stopnje. Pri presoji primernosti smiselne uporabe prvega odstavka 152. člena ZFPPIPP je zato potrebno upoštevati značilnosti postopka poenostavljene prisilne poravnave v primerjavi z značilnostmi postopka redne prisilne poravnave. V postopku poenostavljene prisilne poravnave se ne uporabljajo določbe oddelka 3.4 ZFPPIPP (upniki terjatev ne prijavljajo in se preizkus terjatev ne izvede). Prav tako se ne oblikuje upniški odbor, saj se oddelek 3.5. ZFPPIPP za ta postopek ne uporablja, in se ne imenuje upravitelj. V postopku poenostavljene prisilne poravnave se tudi ne uporabljajo določbe iz rednega postopka prisilne poravnave glede obveznosti revidiranja poročil, na katerih temelji načrt prestrukturiranja dolžnika. Varstvo upnikov v postopku poenostavljene prisilne poravnave tako ni zagotovljeno v takšni meri, kot je v postopku redne prisilne poravnave. Vendar pa je sodna praksa izoblikovala stališče, da je v primeru, ko dolžnik pred potekom roka za izjavo o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka pravočasno zahteva odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, ki mu sodišče ugodi, določba prvega odstavka 152. člena ZFPPIPP za postopek poenostavljene prisilne uporabe smiselno uporabljiva. Ob smiselni uporabi 1. točke prvega odstavka 238. člena ZFPPIPP namreč lahko dolžnik opraviči odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka tako, da do poteka dvomesečnega roka vloži predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave. Sodišče s sklepom o odložitvi odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka tudi imenuje upravitelja, ki nadzoruje poslovanje dolžnika, v obsegu, potrebnem za preverjanje razlogov za preklic odložitve odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka iz petega odstavka 237. a člena ZFPPIPP (drugi in tretji odstavek 237. a člena ZFPPIPP).

8. Sodišče prve stopnje je tako v danem primeru, ko je dolžnik v dvomesečnem roku odloženega odločanja o upničinem predlogu za začetek stečajnega postopka vložil predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave, ta pa je bila tudi že začeta, postopek odločanja o predlogu upnice za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom utemeljeno prekinilo do konca postopka poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom, ki se vodi pod opr. št. St 1167/2015. 9. Prekinitev postopka ima za posledico, da prenehajo teči vsi roki, določeni za pravdna dejanja, sodišče pa, dokler traja prekinitev postopka, ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj (prvi in drugi odstavek 207. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Ker pa je v danem primeru določba prvega odstavka 152. člena ZFPPIPP le smiselno uporabljiva, to zahteva tudi presojo, ali je oprava posameznega pravdnega dejanja v stečajnem postopku v času prekinitve le-tega, glede na značilnosti in posebnosti postopka poenostavljene prisilne poravnave, dopustna ali ne. Le v takšnem omejenem obsegu je potrebno razlagati učinke uvedbe oziroma začetka postopka poenostavljene prisilne poravnave na vložen predlog za začetek stečajnega postopka. Tako je do določene mere omejena tudi možnost zlorabe tega instituta, na katero opozarja pritožnica.

10. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo, ko je pred tem ugotovilo, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani niti ni podan nobeden od tistih, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

11. Na ostale pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ni odgovarjalo, ker niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).