Jedro

Sodna praksa je pri pogojih za izdajo začasne odredbe po 411. členu ZPP enotna; izkazane morajo biti okoliščine, ki zahtevajo sicer začasno, a nujno ukrepanje, da se že pred dokončno odločitvijo zavarujejo koristi otroka, da se prepreči nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda ali nasilje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delno ugodilo ugovoru predlagatelja zoper sklep N 791/2008 z dne 11. 9. 2009 (s katerim je prvo sodišče ugodilo predlogu nasprotne udeleženke za izdajo začasne odredbe in prepovedalo stike predlagatelja z mld. sinom A. A.), tako da je odločilo, da:

1. se stiki predlagatelja z mladoletnim sinom izvajajo vsako soboto med 15.30 in 17.30 uro v prostorih Z., pod nadzorom osebe B.B. (točka 1);

2. je nasprotna udeleženka dolžna omogočiti stike mladoletnega otroka s predlagateljem, kot je to določeno v 1. točki sklepa, v primeru neizpolnitve obveznosti pa je dolžna plačati denarno kazen v znesku 300,00 EUR (točka 2);

3. začasna odredba velja do pravnomočno končanega tega nepravdnega postopka oziroma v kolikor se tekom tega sodnega postopka ne bo spremenila (točka 3);

4. ugovor zoper izdano začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve (točka 4);

5. se v preostalem delu ugovor predlagatelja zavrne.

2.

Nasprotna udeleženka izpodbija sklep v celoti, razen v kolikor je bil ugovor predlagatelja zavrnjen in predlaga višjemu sodišču, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni »v korist« pritožnice oziroma sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Sklep je nepravilen, saj je obremenjen s kršitvami postopka, napačno je uporabljeno materialno pravo, zmotno in nepopolno pa je tudi ugotovljeno dejansko stanje. Izpodbijani sklep ni v korist triletnega otroka. Prvo sodišče ni navedlo utemeljenih razlogov, zakaj je spremenilo svojo odločitev in stike predlagatelja z otrokom ponovno dovolilo, tokrat pod nadzorom tretje osebe. V postopku izdaje začasne odredbe ni bilo izdelano strokovno in nepristransko mnenje, zato je bil postavljen tudi nov izvedenec. Izveden je bil le dokaz z zaslišanjem udeležencev postopka, ki sta različno izpovedovala o kritičnih dogodkih, ki sta se zgodila 5. 9. 2009 in 9. 9. 2009, v katerih se je predlagatelj nasilno obnašal do nasprotne udeleženke ter ji grozil. Sodišče bi moralo upoštevati listinske dokaze in pojasniti, komu je glede dogodkov poklonilo vero. Nepravilna je ugotovitev prvega sodišča, da sta za dogodka odgovorna oba starša, saj listine potrjujejo, da je za dogodka odgovoren predlagatelj. Sodišče prve stopnje verjame nasprotni udeleženki, da se otrok očeta po navedenih dogodkih boji, da je spet pričel lulati v hlače ter da se je otrok šele počasi pričel umirjati, vseeno pa dovoli stike z očetom. Nasilje zajema tako fizično kot psihično nasilje, predlagatelj tako izvaja psihično nasilje nad otrokom. Predlagatelj z otrokom ni hotel imeti stikov, nasprotna udeleženka pa stikom ni nasprotovala, želela pa je stike v njeni prisotnosti, saj predlagatelj z otrokom ni znal ravnati. Pravni pouk dopušča le pritožbo, s tem pa je nasprotni udeleženki odvzeta pravica do kontradiktornega ugovornega postopka. B.B. je obravnavala le eno družino, kjer se izvajajo stiki pod nadzorom, po izobrazbi je obramboslovka in sociologinja in nima praktičnih izkušenj. Nasprotna udeleženka nasprotuje, da bi kdorkoli tretji, ki ni pritegnjen v postopek kot sodni izvedenec, izvajal ukrepe ali metode z njenim otrokom. Oseba, ki bo izvajala nadzor, ni sodno zaprisežen strokovnjak. Otrok je hud alergik, zato mora čim več časa bivati na morju, kar mu nasprotna udeleženka lahko omogoči med vikendi s pomočjo njenih staršev. Zaradi določenih stikov otrok ne bo mogel hoditi na morje, ostati bo moral doma in izvajati stike z očetom. Glede na nizke dohodke je denarna kazen v višini 300,00 EUR neprimerna.

3. Predlagatelj je podal odgovor na pritožbo, v katerem predlaga, da se pritožba zavrne.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Prvo sodišče je pravilno uporabilo materialno pravo ter glede na specifičnost postopka zavarovanja (1) tudi ugotovilo relevantne okoliščine, na podlagi katerih je v najboljši meri zavarovalo koristi otroka. Sodna praksa je pri pogojih za izdajo začasne odredbe po 411. členu ZPP enotna; izkazane morajo biti okoliščine, ki zahtevajo sicer začasno a nujno ukrepanje, da se že pred dokončno odločitvijo zavarujejo koristi otroka, da se prepreči nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda ali nasilje.

6. Sodišče prve stopnje je navedene okoliščine upoštevalo. Ni bilo ugotovljeno, da bi bilo potrebno stike prepovedati, da bi se preprečila nenadomestljiva škoda ali nasilje. Prvo sodišče je upoštevalo sporna dogodka (2), ki sta bila za otroka stresna in sta predstavljata zanj psihično obremenitev, pri tem pa prvo sodišče pravilno ugotavlja, da tudi v primeru, če bi bile vse trditve nasprotne udeleženke glede navedenih dogodkov resnične (3), predlagatelj nikoli ni bil nasilen do otroka, zato tudi po mnenju pritožbenega sodišča niso izpolnjeni pogoji za prekinitev stikov. Starša sta v konfliktnem odnosu, kar slabo vpliva na osebnostni razvoj otroka, kar še poslabšuje okoliščina, da otrok nima stikov s predlagateljem. Škodna dogodka sta lahko pri otroku pustila določene posledice, kar je prvo sodišče upoštevalo, zato je določilo stike ob prisotnosti tretje osebe. Vsako nadaljnje odlaganje stikov, glede na ugotovljeno dejansko stanje, ne bi bilo v korist otroka, zato je prvo sodišče ravnalo prav, ko je sprejelo takšno odločitev že pred izdelavo izvedeniškega mnenja ter v izreku sklepa odločilo, da takšna začasna odredba velja, v kolikor ne bo tekom postopka spremenjena (4). S tem pa je podan tudi odgovor na pritožbeno grajo, da prvo sodišče ne bi smelo dopustiti stikov, če jih je mesec dni pred tem s sklepom prepovedalo; takšna spremenjena odločitev je posledica ugotovljenih novih dejstev. Glede na to, da sodišče lahko izda začasno odredbo tudi po uradni dolžnosti (prvi odstavek 411. člena ZPP), takšna spremenjena odločitev prvega sodišča ni bila le dovoljena, ampak je bila glede na ugotovljena nova dejstva (zakonsko) obvezna, zaradi varstva koristi otroka.

7. Pritožbeno sodišče nima pomislekov o primernosti B.B., ki bo opravljala nadzor pri stikih predlagatelja z otrokom. Pritožba ne navede nobenega utemeljenega razloga, zaradi katerega B.B. ni primerna oseba za nadzor, ob tem, da je imela nasprotna udeleženka možnost predlagati osebo, ki bi opravljala takšen nadzor, a te možnosti ni izkoristila.

8. Določeni stiki predlagatelja z otrokom vsako soboto so posledica dejstva, da je nasprotna udeleženka v postopku zatrjevala, da stiki med tednom niso možni zaradi njene delovne obveznosti. V kolikor bo nasprotna udeleženka uspela uskladiti delovne obveznosti, bi bilo v korist otroka, če bi se stiki izvajali izmenično in sicer enkrat tedensko med vikendom in enkrat tedensko med tednom, do takrat pa je v korist otroka, da se izvajajo vsako soboto. Zagrožena denarna kazen je tudi po višini ustrezna, saj je potrebno upoštevati, da predlagatelj že daljše obdobje ni imel stika z otrokom in da je nasprotna udeleženka dolžna navedene stike omogočiti. Od nasprotne udeleženke se tudi pričakuje, da bo otroka ustrezno pripravila na stike, od obeh roditeljev pa, da se bosta izogibala medsebojnim konfliktom, ki negativno vplivajo na osebnostni razvoj otroka.

9. Nasprotna udeleženka nima pravice do ugovora, saj je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 11. 9. 2009 odločalo o njenem predlogu za izdajo začasne odredbe, v izpodbijanem sklepu je odločalo o ugovoru predlagatelja in ne o njegovem predlogu za izdajo začasne odredbe. Pritožbeno sodišče je upoštevalo kot del pritožbenih navedb tudi navedbe, ki so vsebovane v delu, ki ga je nasprotna udeleženka označila kot ugovor (5).

10. Ker niso podani pritožbeni razlogi in ker sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje upoštevaje določbo 353. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP.

11. Odločitev o povrnitvi pritožbenih stroškov se pridrži za končno odločitev.

(1) Glej 272. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju.

(2) Z dne 5.9.2009 in 9.9.2009. (3) Da je odgovornost za dogodka in posledice v celoti na strani predlagatelja.

(4) V nasprotnem velja do pravnomočno končanega nepravdnega postopka.

(5) In so dejansko del pritožbenih navedb; glej stran 197 – 199.