Jedro

Tožena stranka v pritožbi napada ugotovitve sodišča prve stopnje o dejanskem stanju, kar pa glede na izrecno določbo 1.odst. 458.čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ni dovoljeno.

Izrek

Pritožba tožene stranke se zavrne in potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in odločilo, da je dolžna tožena stranka plačati tožeči stranki glavnico v znesku 969,02 EUR, zakonite zamudne obresti od zneska 232.214,75 SIT od 24.6.2005 dalje do 31.12.2006, zakonite zamudne obresti od zneska 969,02 EUR pa od 01.01.2007 dalje do dneva plačila v roku 15 dni na račun tožnice odprt pri banki A. d.d. Glede pravdnih stroškov pa je odločilo, da jih je tožena stranka dolžna povrniti tožeči v znesku 511,90 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude (od 16.dne dalje) pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

S sklepom o popravi je sodbo popravilo tako, da je znesek 511,90 EUR, ki se nanaša na pravdne stroške, nadomestilo z zneskom 651,09 EUR.

Zoper to sodbo se pritožuje tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka in predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni in tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrne oziroma da sodbo razveljavi in zadevo vrne ponovno v obravnavanje sodišču prve stopnje. V pritožbi navaja, da ima sodba takšne pomanjkljivosti, zaradi katerih je ni mogoče preizkusiti, saj ne navaja razlogov o odločilnih dejstvih. Pri ugotavljanju odgovornosti za prometno nesrečo je namreč sodišče prve stopnje sledilo le izpovedi priče V. in ni celovito presodilo vseh izvedenih dokazov. Upoštevalo tudi ni, da je skica škodnega dogodka narejena na podlagi izjave priče V. Ni pa upoštevalo izjave prič P. in P.G. Pritožba tožene stranke ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v predmetnem sporu, ki je spor majhne vrednosti, na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa ni zagrešilo niti v pritožbi zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka niti drugih takih kršitev postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti tudi v sporih majhne vrednosti. Tožena stranka v pritožbi napada ugotovitve sodišča prve stopnje o dejanskem stanju, kar pa glede na izrecno določbo 1.odst. 458.čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ni dovoljeno. V pritožbi namreč govori o tem, da je sodišče prve stopnje napačno zaključilo, kako je z odgovornostjo za sporno nesrečo, ker naj bi pri tem napačno presodilo izvedene dokaze. To pa pomeni dejansko, da se tožena stranka ne strinja z ugotovitvami o dejanskem stanju v postopku na prvi stopnji. Ni pa mogoče pritrditi navedbam tožene stranke o tem, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in da je ni mogoče preizkusiti. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.