Jedro

V izpodbijanem sklepu o prenehanju delovnega razmerja je pravna podlaga za prenehanje delovnega razmerja namen delodajalca, da delavcu zaradi reorganizacije, ki je posledica organizacijskih in ekonomskih potreb, zagotovi delovno razmerje v skladu s pogodbo pri drugem delodajalcu. Ob nepodpisu novo ponujene pogodbe o zaposlitvi pa pride do drugega pravnega položaja, saj delavec (vsebinska razlaga določbe) noče delati na delu, na katerega je (dejansko) razporejen. Zato mu v takem primeru delovno razmerje ne preneha po prvem sklepu, saj ni bil uresničen namen nove zaposlitve, ampak mu je potrebno izdati nov sklep, ki vsebuje nove razloge za prenehanje delovnega razmerja.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo delno ugodilo zahtevku tožeče stranke, razveljavilo sklepa tožene stranke z dne 15.7.1999 in 16.8.1999 v delu, s katerima je tožnici prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki, ugotovilo, da tožnici delovno razmerje ni prenehalo in še traja (ta izrek se nanaša izključno na prenehanje delovnega razmerja zaradi v tem sporu izpodbijanih sklepov, ne pa tudi na prenehanje zaradi drugih razlogov) in posledično tudi, da ji je dolžna tožena stranka plačati vse prejemke iz delovnega razmerja za čas po 1.9.1999 s pripadajočimi zamudnimi obrestmi.

Drugostopenjsko sodišče je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo iz revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajala je, da je sodišče bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ker je zmotno uporabilo materialno pravo in je zato sklepe napačno razlagalo, napačno pa je uporabilo določbe 9. točke prvega odstavka 100. člena ZDR. Mnenja je, da bi tožeči stranki delovno razmerje moralo prenehati že na podlagi spornega sklepa, ko ni sklenila nove pogodbe o zaposlitvi. Zato je predlagala, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99) vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

Tožeča stranka je revizijo vsebinsko opredelila glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka tako, da je navajala, da naj bi bila bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP zmotna uporaba materialnega prava. Ker zmotna uporaba materialnega prava brez navajanja drugih razlogov ne more pomeniti bistvene kršitve določb pravdnega postopka, revizijsko sodišče te revizijske graje ni moglo upoštevati.

Revizijsko sodišče ni ugotovilo zmotne uporabe materialnega prava. Na podlagi dejanskega stanja, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, je pravilen zaključek, da je tožena stranka postopek prevzema delavca na delo v drugo organizacijo izpeljala v skladu z določbami 15. člena splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo (SKPG - Uradni list RS, št. 40/97) oziroma 15. člena zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Uradni list SFRJ, št. 60/89 in 42/90), da pa tožnici brez posebnega sklepa izdanega na podlagi 9. točke prvega odstavka 100. člena zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Uradni list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93) delovno razmerje pri toženi stranki ni moglo prenehati. V izpodbijanem sklepu o prenehanju delovnega razmerja je pravna podlaga za prenehanje delovnega razmerja namen delodajalca, da delavcu zaradi reorganizacije, ki je posledica organizacijskih in ekonomskih potreb, zagotovi delovno razmerje v skladu s pogodbo pri drugem delodajalcu. Ob nepodpisu novo ponujene pogodbe o zaposlitvi pa pride do drugega pravnega položaja, saj delavec (vsebinska razlaga določbe) noče delati na delu, na katerega je (dejansko) razporejen. Zato mu v takem primeru delovno razmerje ne preneha po prvem sklepu, saj ni bil uresničen namen nove zaposlitve, ampak mu je potrebno izdati nov sklep, ki vsebuje nove razloge za prenehanje delovnega razmerja. Zato je odločitev sodišča v izpodbijani sodbi pravilna in zakonita.

Ob upoštevanju povedanega, ko je revizijsko sodišče ugotovilo, da sodišče v izpodbijani sodbi ni bistveno kršilo določb pravdnega postopka, in da materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno, je na podlagi določb 378. člena ZPP revizijo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo.

Sodišče je določbe ZTPDR uporabilo smiselno kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).