Jedro

Ker je bil predlog s pozivom na odgovor nasprotnemu udeležencu vročen na napačnem naslovu, ki ni poslovni naslov, je predlog prevzel predlagatelj sam. Ker predlog tako ni bil pravilno vročen v odgovor, je bila zamudna sodba izdana v nasprotju z določbami ZPP, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne v ponovno sojenje sodišču prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo, s katero je ugotovilo, da je stavka nasprotnega udeleženca Sindikat V., izvedena pri predlagatelju V. d.d., ... dne 18. 5. 2010, nezakonita.

Zoper navedeno sodbo se pravočasno pritožuje nasprotni udeleženec iz pritožbenega razloga bistvene kršitve določb postopka v smislu 1. odstavka 338. člena ZPP in navaja, da je v predmetnem kolektivnem delovnem sporu predlagatelj V. d.d., Cesta T. 7, ... dne 16. 7. 2010 vložil predlog na ugotovitev (ne)zakonitosti stavke, ki jo je potrditvah iz predloga organiziral Sindikat V.. Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo, s katero je predlogu za ugotovitev nezakonitosti stavke ugodilo, v obrazložitvi pa navedlo, da je procesna predpostavka za izdajo zamudne sodbe izpolnjena, saj nasprotni udeleženec v roku 30-ih dni na predlog ni odgovoril. Sodišče je zaključilo, da je bil predlog nasprotnemu udeležencu pravilno vročen dne 29. 10. 2010, kot izhaja iz vročilnice pripete k listini št. 24, zaradi tega, ker nasprotni udeleženec ni odgovoril na predlog v 30-ih dneh, izdalo zamudno sodbo. Pritožba uveljavlja, da so bile v postopku storjene kršitve pravil pravil postopka absolutne narave, ker nasprotnemu udeležencu z nezakonitim postopanjem, zlasti z opustitvijo vročitve predloga predlagatelja v odgovor, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, podrejeno pa se nasprotni udeleženec sklicuje tudi na relativno bistveno kršitev pravil postopka v zvezi z vročanjem (139. člen ZPP) v smislu 1. odstavka 339. člena ZPP, kar je imelo za posledico nepravilno in nezakonito sodno odločbo. Nasprotni udeleženec je pravna oseba – sindikat, v katerega so včlanjeni delavci, zaposleni pri predlagatelju. Kot pravna oseba je vpisan v register, ki ga upravlja AJPES. Iz javnih podatkov v registru izhaja, da je ime nasprotnega udeleženca Sindikat V., ki pa ima svoj poslovni naslov in sedež na naslovu I. ulica 13, ..., njegov zakoniti zastopnik pa je predsednik D.V.. Predlagatelj je v predlogu napačno označil naslov nasprotnega udeleženca, saj ga je označil kot Cesta T. 7, ..., kjer ima dejansko svoj sedež predlagatelj. Posledično temu je bilo sodno pisanje, predlog s pozivom za odgovor na predlog vročen predlagatelju samemu oziroma njegovi delavki, pooblaščeni za sprejem pisanj, ne pa nasprotnemu udeležencu. Po trditvah nasprotnega udeleženca pa je prišlo tudi do relativne bistvene kršitve določb postopka s strani sodišča prve stopnje, zaradi katerih je sodišče napačno izračunalo rok, v katerem bi moral nasprotni udeleženec odgovoriti na predlog. Po stališču sodišča prve stopnje se je ta rok iztekel z dne 28. 11. 2010 (30-dnevni rok štet od 29. 10. 2010), dejansko pa je ta rok štel šele od dneva, ko je bil nasprotnemu udeležencu dejansko vročen predlog predlagatelja z opozorilom, da ima pravico odgovoriti na predlog in na posledice, če v danem roku tega ne bo storil. V konkretnem primeru je predlagatelj napačno označil nasprotnega udeleženca oziroma njegov naslov za vročanje, kar je povzročilo, da je predlog predlagatelja bil vročen na naslovu samega predlagatelja, kjer ga je, kot ostalo pošto prevzela predlagateljeva pooblaščena oseba. Dne 29. 10. 2010, ko je bila sodna pošiljka s predlogom in pozivom na odgovor vročena, je bila vročena delavcu predlagatelja, ne pa pristojni osebi za sprejem pošiljk pri nasprotnem udeležencu. Nasprotni udeleženec na ta dan poštne pošiljke s predlogom ni prejel. Predlagatelj, ki je sam prevzel po pošti poslan predlog s pozivom na odgovor, je le-tega šele dne 4. 11. 2010 poskusil vročiti predsedniku nasprotnega udeleženca, ki pa ga tega dne ni bilo v službi, zato je predlog s pozivom na odgovor (sodno pisanje) vročil šele dne 5. 11. 2010 članu sindikata nasprotnega udeleženca. Rok za vložitev odgovora na predlog se je tako iztekel šele 5. 12. 2010, ker pa je bila ta dan nedelja, se je rok iztekel 6. 12. 2010. Nasprotni udeleženec je odgovor na predlog s priporočeno poštno pošiljko poslal na sodišče prve stopnje dne 6. 12. 2010, zato ni prekludiran in se njegov odgovor šteje za pravočasnega, s tem pa odpade tudi procesna predpostavka za izdajo zamudne sodbe. Ker je bil v konkretnem primeru predlog s pozivom na odgovor s strani sodišča vročen naslovu, ki sploh ni poslovni naslov nasprotnega udeleženca in ker je poštno pošiljko za in v imenu nasprotnega udeleženca prevzel predlagatelj sam, je prišlo do bistvene kršitve pravil pravdnega postopka v zvezi z vročanjem in računanje roka, v katerem je imel nasprotni udeleženec pravico in možnost odgovoriti na predlog. Nasprotni udeleženec pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in razveljavi zamudno sodbo ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, stroške pritožbenega postopka pa šteje na nadaljnje pravdne stroške.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) po uradni dolžnosti pazilo na absolutno bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Tudi v kolektivnem delovnem sporu velja pravilo iz 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1 - Ur. l. RS, št. 2/2004, 10/2004 in 61/2004) o uporabi določb zakona, ki ureja pravdni postopek, če ni z zakonom drugače določeno. ZDSS-1 v poglavju o kolektivnih delovnih sporih nima določb o zamudni sodbi, zato se je sodišče prve stopnje utemeljeno oprlo na določbe 318. člena ZPP.

ZPP v 318. členu ureja zamudno sodbo in določa, da če tožena stranka v roku iz 277. člena tega zakona ne odgovori na tožbo, izda sodišče sodbo, s katerim ugodi tožbenemu zahtevku (zamudna sodba), če so izpolnjeni naslednji pogoji: da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor; da ne gre za zahtevek, s katerimi stranke ne morejo razpolagati (3. odstavek 3. člena ZPP); da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi in da dejstva, na katere se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila sama tožeča stranka ali z dejstvi, ki so splošno znana.

Po določbi 3. odstavka 139. člena ZPP se subjektu vpisa v sodni register, društvu ali drugi pravni osebi, ki se vpisuje v register, vroča na naslovu, navedenem v registru. Vsakemu subjektu vpisa v javni register kot tudi pravni osebi, ki se vpisuje v sodni ali drug register, se vroča na naslovu, ki je vpisan v register. Nadomestna vročitev subjektu vpisa v sodni register se opravi s tem, da se na naslovu iz registra, kjer vročitve ni bilo mogoče opraviti, pusti pisanje in obvestilo o vročitvi (141. člen ZPP).

Zamudna sodba, s katero se ugodi tožbenemu zahtevku (predlogu), če tožena stranka (nasprotni udeleženec) ne odgovori na tožbo (predlog) v predpisanem roku, se lahko izda le, če so kumulativno izpolnjeni štiri pogoji in prvi med njimi je, da je bila tožba (predlog) pravilno vročena v odgovor (1. točka 318. člena ZPP). Pritožba utemeljeno uveljavlja, da je bil predlog nasprotnemu udeležencu vročen po fikciji vročitve (2. odstavek 141. člena ZPP) na naslovu Cesta T. 7, ..., torej na naslovu predlagatelja, kar pa ni poslovni naslov nasprotnega udeleženca. Ker je bil v konkretnem primeru predlog s pozivom na odgovor s strani sodišča vročen na naslovu Cesta T. 7, ..., ki sploh ni poslovni naslov nasprotnega udeleženca in ker je pošiljko za in v imenu nasprotnega udeleženca prevzel predlagatelj sam, je potrebno ugotoviti, da predlog ni bil vročen dne 29. 10. 2010, zato tudi do zakonitih posledic nevložitve odgovora na predlog, ki jih je sodišče izreklo z izpodbijano zamudno sodbo, ni moglo priti.

Po 7. točki 2. odstavka 339. člena ZPP je bistvena kršitev določb pravdnega postopka vselej podana, če je sodišče v nasprotju z določbami ZPP izdalo zamudno sodbo. Med pogoji za izdajo zamudne sodbe je po 1. odstavku 318. člena ZPP tudi pogoj (točka 1), da je bila toženi stranki pravilno vročena v odgovor. Po 3. odstavku 139. člena ZPP se subjekt vpisa v sodni register vroča na naslovu, navedenem v registru. Predlagatelj je v predlogu napačno označil naslov nasprotnega udeleženca, saj ga je označil kot Cesta T. 7, ... (kjer ima dejansko svoj sedež predlagatelj), namesto pravilno I. ulica 13, ..., ki je poslovni naslov nasprotnega udeleženca (izpis iz AJPES-a; B1). Posledično temu je bilo sodno pisanje, predlog s pozivom za odgovor na predlog dne 29. 10. 2010 vročen predlagatelju samemu oziroma njegovi pooblaščeni delavki, za sprejem pisanj, ne pa nasprotnemu udeležencu. Tako je napačen zaključek sodišča prve stopnje, da je bil predlog nasprotnemu udeležencu pravilno vročen dne 29. 10. 2010 (zaradi česar naj bi posledično bil prepozen odgovor nasprotnega udeleženca na predlog). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje skladno s 1. točko 1. odstavka 318. člena ZPP ugotoviti ali je bil predlog nasprotnemu udeležencu pravilno vročen v odgovor (3. odstavek 139. člena ZPP) in ali je posledično nasprotni udeleženec pravočasno podal odgovor na predlog. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče moralo na podlagi 1. odstavka 354. člena ZPP razveljaviti zamudno sodbo ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeno sodišče o pritožbenih stroških ni odločalo, ker jih nasprotni udeleženec ni priglasil.