Jedro

Ker lastninska pravica glede nepremičnin, na katere mejijo nepremičnine, ki so predmet zahtevka, sama po sebi za odločitev v obravnavanem sporu, ki temelji na 99. členu SPZ, ni pomembna, drugi razlogi za prekinitev postopka pa v sklepu niso navedeni, prekinitev postopka nima podlage v zakonu.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi v delu, v katerem se nanaša na prekinitev postopka do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka P 207/2014. II. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo pravdni postopek P 69/2013 do pravnomočnega zaključka pravdnih postopkov P 189/2014 in P 207/2014. 2. Tožnik v pritožbi zoper navedeni sklep v delu, v katerem se postopek prekine do zaključka postopka P 207/2014, uveljavlja pritožbeni razlog bistvenih kršitev določb postopka iz 206. člena ter 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, a se pravdni postopek prekine do pravnomočnega zaključka pravde P 189/2014, podrejeno pa naj ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Odločitev o zahtevkih v zadevi P 207/2014 za obravnavano pravdo ne pomeni predhodnega vprašanja. V tej pravdi tožnik zahteva varstvo pred posegi v lastninsko pravico na podlagi 99. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ). Pasivno je legitimiran vsak, ki vznemirja lastnika oziroma domnevnega lastnika. Lastništvo parcel, ki so predmet pravde P 207/2014, nima nobene zveze s posegi v lastninsko pravico v tej pravdi. Četudi se spremeni lastništvo na parc. št. 486/2, 486/3, 486/4 in 486/6 vse k. o. X, ostali solastniki, ki ne posegajo lastninsko pravico tožnika, ne bodo pasivno legitimirani v tej zadevi. V sklepu tudi ni razlogov o tem, zakaj je prekinitev v tem delu smotrna, v čem se kaže načelo ekonomičnosti postopka in na kakšen način bo varovana tožnikova pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

3. Toženca nista odgovorila na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V skladu s 1. točko prvega odstavka 206. člena ZPP sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja. Kot predhodno vprašanje je po zakonski opredelitvi vprašanje o obstoju kakšne pravice ali pravnega razmerja, od rešitve katerega je odvisna odločitev v zadevi (13. člen ZPP).

6. Zaključek izpodbijanega sklepa, da se z odločitvijo v postopkih P 289/2014 in P 207/2014 lahko spremeni lastninsko stanje, od tega pa sta odvisni aktivna in pasivna legitimacija v tej zadevi, temelji na ugotovitvah, 1) da v obravnavani zadevi teče pravda za izročitev v posest in prepoved motenja nepremičnin parc. št. 481/6, 481/5 in 481/4, vse k. o. X, 2) da v zadevi P 207/2014 teče pravda po tožbi tožnika in J. F. zoper oba toženca, M. F. in M. H., s katero se zahteva ugotovitev, da v zapuščino po pokojni sodijo nepremičnine 486/3, 486/4 in 486/6, vse k. o. X, podrejeno da gre za skupno premoženje staršev tožnika in toženca in podrejeno, da je darilna pogodba, na podlagi katere je toženec pridobil navedene nepremičnine, nična, in 3) da v zadevi P 189/2014 teče pravda po tožbi prvotoženca zoper tožnika, J. F., M. F. in M. H., s katero tožnik zahteva razveljavitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju in darilne pogodbe za primer smrti ter ugotovitev, da v zapuščino po očetu pravdnih strank spadajo (med drugim) tudi nepremičnine parc. št. 481/4, 481/6 in 481/5, vse k. o. X. 7. Pritožba utemeljeno opozarja, da pasivna legitimacija tožencev v pravdi za vrnitev posesti in opustitev motenja ni nujno odvisna od tega, ali sta toženca lastnika nepremičnin, ki so predmet spora v zadevi P 207/2014. Tožbeni zahtevek temelji na 99. členu SPZ, po katerem lahko lastnik v primeru, če ga kdo tretji protipravno vznemirja, in sicer kako drugače, ne pa z odvzemom stvari, s tožbo zahteva, da vznemirjanje preneha in se prepove nadaljnje vznemirjanje. Že iz besedila določbe izhaja, da je pasivno legitimiran tisti, ki protipravno vznemirja tožnikovo lastninsko pravico, po stališču sodne prakse pa je poleg njega pasivno legitimiran tudi tisti, ki je dal nalog za vznemirjanje oziroma v čigar korist je bilo vznemirjanje izvršeno, pa je tako ravnanje odobril oziroma z njim soglašal. Lastninska pravica glede nepremičnin, na katere mejijo nepremičnine, ki so predmet zahtevka, sama po sebi za odločitev v obravnavanem sporu tako ni pomembna, drugi razlogi za prekinitev postopka pa v sklepu niso navedeni.

8. Po navedenem je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in razveljavilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, tj. kolikor se nanaša na prekinitev postopka do pravnomočnega zaključka zadeve P 207/2014 (3. točka 365. člena ZPP). Če bo sodišče zavzelo stališče, da drugi razlogi utemeljujejo prekinitev postopka, bo lahko izdalo nov sklep.

9. Ker je bila predmet pritožbenega odločanja vmesna procesna odločitev, so pritožbeni stroški nadaljnji stroški nepravdnega postopka.