Jedro

Bistvena je predvsem okoliščina, da je bil dolžnik v rubežnem in cenilnem zapisniku opozorjen na to, da bodo z izročitvijo denarja izvršitelju nastali dodatni stroški. Te stroške mu je sodišče naložilo že zaradi prve izročitve denarja, pa je kljub temu nadaljeval s tem načinom plačevanja. Mogoče je šteti, da je na te stroške konkludentno pristal. Ne gre za nepotrebne stroške za izvršbo, kot je zaključilo sodišče prve stopnje.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da mora dolžnik v roku 8 dni povrniti upniku nadaljnje izvršilne stroške v višini 43,04 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.

II. Dolžnik mora v roku 8 dni povrniti upniku 26,40 EUR pritožbenih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo upnikov predlog za povrnitev izvršilnih stroškov, priglašenih v vlogi z dne 18. 12. 2023. 2. Zoper ta sklepa se pritožuje upnik. Navaja, da je dolžnik šele po rubežu premičnin s strani izvršitelja opravil prostovoljno delno plačilo dolga. Javil se je izvršitelju in delno poravnal svoj dolg. Šele s posredovanjem izvršitelja je prišlo do delnega plačila dolga, ki ga sicer upnik od dolžnika ne bi uspel izterjati. Izvršba na denarna sredstva in stalne prejemke ni bila uspešna. Dolžnik je bil s strani izvršitelja opozorjen, da plačevanje izvršitelju pomeni dodatne stroške, in bil pozvan, da naj se za poplačilo dolga obrne na upnika (kateremu pa se ni javil). Priglasil je pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Izvršitelj je 23. 11. 2023 opravil pri dolžniku rubež premičnin. V tem rubežnem in cenilnem zapisniku je bilo navedeno opozorilo, da je izvršitelj za vsakokraten prevzem prostovoljnega plačila upravičen do obračuna stroškov. Iz spisovnih podatkov izhaja, da je upnik naslednji dan izročil izvršitelju gotovino v znesku 150,00 EUR. S tem povezani izvršilni stroški prevzema denarja so bili upniku priznani s sklepom z dne 5. 12. 2023. Zatem je dolžnik plačal oziroma izročil izvršitelju še dvakrat po 100,00 EUR, in sicer 8. 12. 2023 in 14. 12. 2023. Izvršilne stroške, ki jih je upnik v zvezi s tem priglasil (43,04 EUR, skupaj s stroški vložitve vloge z dne 18. 12. 2023) je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrnilo. Obrazložilo je, da ti stroški niso bili potrebni za izvršbo, saj izvršitelj ni opravil nobenih izvršilnih dejanj, temveč je zgolj prevzel prostovoljna plačila od dolžnika.

5. To stališče ni pravilno. Izvršitelj mora prevzeti prostovoljno gotovinsko ali brezgotovinsko plačilo od dolžnika ali druge osebe, ki plača zanj, in je za to opravilo v Pravilniku o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom tudi predvideno plačilo nagrade v višini 50 točk (četrta alineja tarifne št. 16). Res pa je, da je treba pravico izvršitelja do plačila nagrade za prejem takšnega plačila in pravico upnika, da od dolžnika zahteva povrnitev stroškov, ki s takim prevzemom gotovine nastanejo, presojati z vidika zahteve, da mora izvršitelj opravljati izvršilna dejanja na način, s katerim se najhitreje in najbolj učinkovito doseže poplačilo upnika, pri čemer, med drugim, dolžniku ne sme povzročiti nepotrebnih stroškov (prvi odstavek 39. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja).1

6. Pri presoji, ali je stroške prevzema plačil mogoče šteti kot potrebne za izvršbo in jih naložiti v plačilo dolžniku (peti odstavek 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ), je zato treba upoštevati okoliščine konkretnega primera. Bistvena je predvsem okoliščina, da je bil dolžnik v rubežnem in cenilnem zapisniku opozorjen na to, da mu bodo z izročitvijo denarja izvršitelju nastali dodatni stroški. Te stroške mu je sodišče naložilo že zaradi prve izročitve denarja, pa je kljub temu nadaljeval s tem načinom plačevanja. Mogoče je šteti, da je na te stroške konkludentno pristal. Ne gre torej za nepotrebne stroške za izvršbo, kot je zaključilo sodišče prve stopnje. Pritožbeno sodišče je pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep ustrezno spremenilo (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžniku je naložilo, da upniku povrne nadaljnje izvršilne stroške v višini 43,04 EUR, ki jih je slednji priglasil v skladu z izvršiteljevim stroškovnikom z dne 15. 12. 2023. 7. Višji zahtevek, povezan s stroški te priglasitve (vloga 0,75 EUR, priloga 0,75 EUR, administrativni stroški 2,15 EUR in sodna taksa), pa po oceni pritožbenega sodišča ni utemeljen. Ta vloga ni bila vložena po pooblaščencu - odvetniku, temveč s strani osebe, ki je zaposlena pri upniku. Poslana je bila po elektronski poti. Dokazil glede dejanske višine s tem povezanih stroškov upnik ni priložil. Sklicevanje na interni cenik ne zadošča. Za to vlogo tudi ni bila plačana sodna taksa. Iz istih razlogov pritožbeno sodišče ni priznalo niti priglašenih pritožbenih stroškov upnika za vlogo - pritožbo (0,75 EUR) in administrativnih stroškov (2,15 EUR). Je pa upnik plačal sodno takso za pritožbo v višini 26,40 EUR. Ta strošek je spisovno izkazan in upravičen, zato mu gre (prvi odstavek 154. člena v zvezi s 165. členom ZPP in 15. členom ZIZ oziroma smiselno peti odstavek 38. člena ZIZ).

1 Prim. VSM Sklep I Ip 229/2022.