Jedro

Pavšalno sklicevanje pritožnice na slabe trenutne tržne razmere in njeno laično predvidevanje, da bodo čez eno leto cene na trgu višje, ne izkazujejo njenega močnejšega interesa oziroma to ne zadošča za odlog delitve solastnine po 3. odstavku 70. člena SPZ.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo o predlagateljevem predlogu za delitev skupnega premoženja oziroma solastnine. V točki 1. izreka je upoštevalo umik predloga za razdelitev solastnih premičnin. Predlog za delitev dvo in pol sobnega stanovanja št. 6 v drugem nadstropju stanovanjske hiše v S. in objekta ribogojnice, stoječega na zemljišču v lasti Republike Slovenije, parc. št. a in b, vl. št. c k.o. Č. ter parc. št. d, vl. št. e, k.o. Č. je zavrnilo in odločilo, da se delitev ne opravi (točka 2. izreka). Za nepremičnino parc. št. f, vl. št. g, k.o. S., na kateri stoji nedograjena stanovanjska stavba v solasti udeležencev – predlagatelja do 6/10 in nasprotne udeleženke do 4/10 – pa odločilo, da se razdružijo s civilno delitvijo, to je s prodajo in razdelitvijo kupnine udeležencema skladno z višino njunih deležev (točka 3. izreka).

Odločilo je še o stroških postopka (točka 4. izreka) in o plačilu sodne takse za sklep (točka 5. izreka).

Proti sklepu se laično pritožuje nasprotna udeleženka. Pritožbenih razlogov ne navaja. Izpodbija le 3. točko izreka. Navaja, da je zaradi recesije, nizke kupne moči, manjšega povpraševanja od ponudbe in podcenjenosti nepremičnin trenutno za oba solastnika neprimeren čas za prodajo. Predlaga odlog prodaje za dobo enega leta, ko se predvideva konec recesije in boljši časi za prodajo. To bo omogočilo, da se v čim večjem znesku poplačajo upniki obeh udeležencev.

Pritožba je bila vročena predlagatelju, ki nanjo ni odgovoril. Pritožba ni utemeljena.

Predmet tega postopka je delitev skupnega premoženja udeležencev kot bivših zakoncev. Vsak skupni lastnik sme vedno zahtevati delitev skupne stvari, razen v neprimernem času (4. odstavek 72. člena Stvarnopravnega zakonika – SPZ). Za skupno lastnino oziroma njeno delitev se smiselno uporablja določbe o solastnini (5. odstavek 72. člena SPZ). V okviru podane trditvene in dokazne podlage udeležencev se je prvo sodišče pri odločanju o predlagateljevem predlogu pravilno oprlo na določila 65. člena do 74. člena SPZ. Po ugotovitvi vseh pravno relevantnih okoliščin jih je tudi pravilno uporabilo.

Njegove odločitve o upoštevanju umika predloga za delitev premičnin, o zavrnitvi predloga za delitev stanovanja ter ribogojnice in odločitve o stroških ter plačilu takse udeleženca ne izpodbijata. Tudi pritožbeno sodišče v tem delu ne najde kršitev in napak, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zato jih sprejema kot pravilne.

Za nasprotno udeleženko je sporna le odločitev o civilni delitvi nepremičnine parcelne št. f, vl. št. g, k.o. S. Načinu delitve (civilna delitev s prodajo in razdelitvijo kupnine med udeleženca v razmerju njunih deležev) ne nasprotuje. Tudi pritožbeno sodišče je sprejema kot pravilno.

Pač pa se ponovno zavzema za odlog prodaje za eno leto, ker ocenjuje, da trenutno ni primeren čas za prodajo nepremičnine.

SPZ dovoljuje začasni odlog delitve solastnine za največ tri leta, vendar le, če kdo od solastnikov izkaže močnejši interes, da se stvar še nekaj časa ne razdeli, kot je interes solastnika, ki predlaga delitev (3. odstavek 70. člena SPZ).

Prvo sodišče je o primernosti delitve zaradi izvršilnih postopkov na predlog pritožnice že odločalo, a ugotovilo, da z njimi ni uspela. V razlogih izpodbijanega sklepa, s katerim se pritožbeno sodišče strinja, ji je pojasnilo, da izvršilni postopki niso razlog za odložitev odločitve v postopku delitve skupnega premoženja oziroma solastnine. Glede na nadaljnje ugotovitve prvega sodišča, da sta močno obremenjena solastninska deleža obeh udeležencev na obravnavani nepremičnini in da terjatve upnikov bistveno presegajo vrednost nepremičnine, pritožbeno sodišče v odgovor pritožnici le še dodaja, da s sklicevanjem na izvršilne postopke in poplačilo upnikov torej ne izkazuje nič večjega interesa, kot je interes predlagatelja. Ta pa po podatkih spisa odlogu delitve ves čas nasprotuje. To pa pomeni, da pogoji za odlog iz 3. odstavka 70. člena SPZ niso izpolnjeni in je odločitev prvega sodišča, ki predloga udeleženke v tej smeri ni upoštevalo, pravilna.

Kot novoto, ki je prvo sodišče še ni moglo obravnavati, ker je podana šele v pritožbi, pritožnica kot razlog za odlog prodaje navaja slabe tržne razmere. Splošno znano je, da se o recesiji govori že daljši čas in da so bile tudi razmere na trgu že v času sojenja na prvi stopnji bistveno drugačne kot na primer ob pričetku tega postopka, ki se je pričel že v letu 2004. Ker pritožnica ne opraviči, zakaj se nanje ni sklicevala že na prvi stopnji, jih je treba zavrniti že zato, ker so prepozne (1. odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP - v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku – ZNP).

Po drugi strani so tudi neutemeljene. Pavšalno sklicevanje pritožnice na slabe trenutne tržne razmere in njeno laično predvidevanje, da bodo čez eno leto cene na trgu višje, ne izkazujejo njenega močnejšega interesa oziroma to ne zadošča za odlog delitve solastnine po 3. odstavku 70. člena SPZ. Gre namreč za trajne negotove razloge, za katere ni mogoče predvideti, kdaj in na kakšen način se bodo končali (ali z izboljšanjem ali s celo poslabšanjem stanja). Sodišče pa pri odločanju o odlogu delitve solastnine lahko upošteva le tiste razloge, ki so prehodne narave s predvidljivim prenehanjem.

Po povedanem je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Pri uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa je namreč ugotovilo, da v njem ni napak in procesnih kršitev, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti.