Jedro

Rok za odpravo pomanjkljivosti tožbe se je iztekel z dnem 3. 1. 2018, tožeča stranka pa se do tega dne, niti kasneje, do izdaje tega sklepa, ni odzvala na poziv sodišča in ni odpravila pomanjkljivosti tožbe, kot ji je to naložilo sodišče, saj ni imenovala pooblaščenca za sprejemanje pisanj v RS, prav tako pa ni sodišču predložila niti slovenskega prevoda tožbe niti upravnega akta, ki ga izpodbija. Sodišče je zato na podlagi prvega odstavka 146. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 ter drugega odstavka 31. člena ZUS-1 oziroma četrtega odstavka 108. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je pri naslovnem sodišču vložila tožbo v zadevi verifikacije devizne vloge. Po podatkih, ki izhajajo iz tožbe, živi tožeča stranka v tujini, to je v Bosni in Hercegovini, v Republiki Sloveniji pa nima pooblaščenca za ta sodni postopek.

2. Na podlagi prvega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) se v upravnem sporu uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, kolikor ZUS-1 ne določa drugače. 3. Po določbah prvega odstavka 146. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) mora tožeča stranka, ki je v tujini, pa nima pooblaščenca v Republiki Sloveniji, ob vložitvi tožbe imenovati pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. V kolikor tega ob vložitvi tožbe ne stori, imenuje sodišče na njene stroške začasnega zastopnika, upravičenega za sprejemanje pisanj ter po njem naloži tožeči stranki, da v določenem roku imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. Če tožeča stranka v danem roku tega ne stori, sodišče tožbo zavrže. Sklep o tem se tožeči stranki vroči po imenovanem začasnem zastopniku.

4. Po prvem odstavku 29. člena ZUS-1 se tožba vloži neposredno pri sodišču ali pošlje po pošti, vsebovati pa mora vse sestavine, ki jih določa 30. člen ZUS-1, in sicer je treba navesti tožnikovo ime in priimek ter prebivališče oziroma njegovo ime in sedež, naziv toženca, upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, razložiti, zakaj se toži, ter predlagati, kako in v čem naj se upravni akt odpravi ali ugotovi njegova nezakonitost. Tožbi je treba priložiti tudi akt v izvirniku, prepisu ali kopiji. V skladu z 11. členom Ustave Republike Slovenije v zvezi s prvim odstavkom 104. člena ZPP mora stranka tožbo in tudi druge vloge pri sodišču vložiti v slovenskem jeziku. Če navedenega ne stori, ravna sodišče po določbah 108. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, ki veljajo za vlogo, ki je nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala. Tudi sam ZUS-1 v prvem odstavku 31. člena sodišču nalaga, da v primeru, če je tožba nepopolna ali nerazumljiva, od tožeče stranke zahteva, naj v določenem roku odpravi pomanjkljivosti, in jo pouči, kako naj to napravi, ter tožečo stranko opozori na posledice, če tega ne stori.

5. Sodišče je tožeči stranki s sklepom I U 1535/2017-3 z dne 21. 11. 2017 postavilo začasno zastopnico, upravičeno za prejemanje pisanj, in ji naložilo, da tožeči stranki pošlje sklep I U 1535/2017-3 z dne 21. 11. 2017, s katerim ji je sodišče naložilo, da v roku 30 dni od vročitve tega sklepa imenuje svojega pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji in da o tem pisno seznani sodišče, sodišču predloži slovenski prevod tožbe ter upravni akt, ki ga izpodbija (in sicer v kopiji, prepisu ali v originalu). Sodišče je tožečo stranko opozorilo, da bo tožbo zavrglo, v kolikor v danem 30 dnevnem roku ne bo odpravila pomanjkljivosti tožbe v skladu z izrekom tega sklepa.

6. Začasni zastopnici, upravičeni za sprejemanje pisanj, je bil sklep sodišča I U 1535/2017-3 z dne 21. 11. 2017 vročen dne 4. 12. 2017, ko je začel tudi teči rok za odpravo pomanjkljivosti tožbe, o čemer je bila tožeča stranka tudi obveščena. Začasna zastopnica, upravičena za sprejemanje pisanj, je v tem odstavku naveden sklep poslala tožeči stranki skupaj z dopisom z dne 4. 12. 2017. V dopisu je tožeči stranki pojasnila, koga lahko imenuje za pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji, jo opozorila na začetek teka rokov za odpravo teh pomanjkljivosti ter na pravne posledice nepravočasne odprave pomanjkljivosti tožbe v skladu z izrekom sklepa. Iz vročilnice v spisu je razvidno, da je tožeča stranka sklep prejela dne 6. 12. 2017. 7. Rok za odpravo pomanjkljivosti tožbe se je iztekel z dnem 3. 1. 2018, tožeča stranka pa se do tega dne, niti kasneje, do izdaje tega sklepa, ni odzvala na poziv sodišča in ni odpravila pomanjkljivosti tožbe, kot ji je to naložilo sodišče v zgoraj navedenem sklepu, saj ni imenovala pooblaščenca za sprejemanje pisanj v RS, prav tako pa ni sodišču predložila niti slovenskega prevoda tožbe niti upravnega akta, ki ga izpodbija. Sodišče je zato na podlagi prvega odstavka 146. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 ter drugega odstavka 31. člena ZUS-1 oziroma četrtega odstavka 108. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.