Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
6. 2. 2001
S K L E P
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z. na seji senata dne 6. februarja 2001
s k l e n i l o :
Ustavna pritožba A. A. zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v postopku pred Delovnim sodiščem v Kopru št. Pd 311/97 se zavrže.
1.Pritožnik navaja, da je 3. 3. 1994 vložil pri takratnem sodišču združenega dela predlog zaradi prenehanja delovnega razmerja pri družbi C. C. Predlog je bil zavrnjen šele 11. 5. 1995, pritožba pa šele 13. 3. 1997. Njegovi reviziji je Vrhovno sodišče 11. 11. 1997 ugodilo, v novem postopku pa je bila prvostopna sodba izdana šele 17. 9. 1999. Od 5. 10. 1999 teče pritožbeni postopek.
2.V istem času je C. C. pri Okrajnem sodišču v Kopru zoper pritožnika vložila tožbo zaradi vrnitve stanovanjskega posojila. Ta zadeva je bila pravnomočno končana septembra 1999, Vrhovno sodišče pa je njegovo revizijo zavrnilo s sodbo z dne 20. 9. 2000. Pritožnik tako še vedno ne more izterjati zneskov plač za čas nezakonite odstranitve z dela, kasneje začeta zadeva pa je že zaključena in po predlogu C. C. že teče izvršilni postopek.
3.V dopolnitvi ustavne pritožbe pritožnik navaja, da ne izpodbija posamičnih aktov ali sodnih odločb. Človekove pravice iz 2., 14., 22. in 23. člena Ustave naj bi mu bile kršene zaradi neaktivnosti Delovnega sodišča v Kopru, saj njegov delovni spor še vedno ni končan.
4.Po prvem odstavku 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) lahko vsakdo ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vloži ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina. Ustavna pritožba se lahko vloži, če so izčrpana vsa pravna sredstva (prvi odstavek 51. člena ZUstS). Glede na navedeno ustavna pritožba neposredno zoper ravnanje ali opustitev dolžnega ravnanja (neaktivnost sodišča, ko je sam postopek pred pristojnim sodiščem še v teku) ni možna. Kljub temu, pa Ustava zagotavlja tudi sodno varstvo pravice do sojenja v razumnem roku. O zakonitosti dejanj, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika, tako po določbi drugega odstavka 157. člena Ustave odloča (če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo) pristojno sodišče v upravnem sporu. Po določbah Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in nasl. - ZUS) je za navedeni postopek pristojno Upravno sodišče. Šele zoper odločitve pristojnih sodišč v upravnem sporu je ob izpolnjenih pogojih iz ZUstS mogoče vložiti ustavno pritožbo.
5.Ker pritožnik ni izčrpal pravnih sredstev je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo.
6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alinee prvega dostavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.
Predsednica senata:Milojka Modrijan