Jedro

Sodišče je spremenilo ureditev načina izvrševanja stikov po sodni poravnavi tako, da je nasprotnemu udeležencu omejilo pravico do stikov. Na ta način so koristi obeh hčerk zavarovane v zadostni meri (prvi odstavek 173. člena DZ).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (I. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagateljica krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijanim sklepom „spremenilo“ sodno poravnavo med udeležencema z dne 12. 7. 2019 tako, da se določijo stiki med nasprotnim udeležencem ter hčerkama A. in B. v skladu z dogovorom med udeležencema in z upoštevanjem želja mladoletnih otrok. Kar je predlagateljica zahtevala drugače je zavrnilo.

2. Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec, ki v laični pritožbi posebej ne navaja pritožbenih razlogov, smiselno pa predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijani sklep in vrne zadevo prvemu sodišču v nov postopek. Navaja, da so vse težave in problemi v tem sporu izključno na strani predlagateljice. Njega označuje za neprimernega, da se mu omogočijo stiki s hčerkama. Hčerki sta pod materinim pritiskom, da se vse to prekine in vzpostavi normalno stanje pa ni druge možnosti kot ta, da sodišče s pomočjo sodnega izvedenca ugotovi, kje je problem in zakaj. Problem ni v otrocih ampak v predlagateljici. Želi, da se mu da možnost, da lahko kontaktira s svojima hčerkama. Naroka se ni mogel udeležiti, ker je že več kot leto dni v tujini.

3. Predlagateljica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvo sodišče je ugotovilo, da hčerki udeležencev odklanjata očeta in nočeta imeti nobenih stikov z njim. Dekleti sta v telefonskem pogovoru 4. 10. 2019 sami povedali nasprotnemu udeležencu, da si stikov z njim ne želita in da naj jih (njiju in predlagateljico) pusti pri miru. CSD X je v svojem mnenju z dne 27. 11. 2019 pojasnil, da sta hčerki ob branju neprimernih pisem in sms sporočil nasprotnega udeleženca vznemirjeni in prizadeti, da nasprotni udeleženec izrablja stike za verbalno obračunavanje s predlagateljico in da stiki, kot so določeni s sodno poravnavo z dne 12. 7. 2019, dekletoma niso v korist, zaradi česar podpira predlagateljičin predlog za odvzem pravice do stikov, dekletoma pa naj se zagotovi ustrezna psihosocialna pomoč. Prvo sodišče je še ugotovilo, da nasprotni udeleženec z blatenjem predlagateljice v njenem življenjskem okolju škoduje tudi hčerkama, saj je z njegovim ravnanjem ogrožen njun psihofizični razvoj, stiki, ki so bili dogovorjeni s sodno poravnavo, pa jima povzročajo stisko, saj jih odklanjata, pri čemer sta dekleti glede na svojo starost dovolj zreli, da sta zmožni oblikovati in izraziti svojo lastno voljo. Nasprotni udeleženec je bil s strani centra za socialno delo seznanjen z nesprejemljivostjo njegovega načina komuniciranja in mu je bila ponujena pomoč, da bi spremenil svoje neustrezno ravnanje, vendar se za sprejem strokovne pomoči ni odločil. 6. V takšnih okoliščinah ni bilo nobenih razlogov, da bi prvo sodišče v postopek pritegnilo sodnega izvedenca (kliničnega psihologa oziroma izvedenca druge ustrezne stroke), za kar se nasprotni udeleženec neutemeljeno zavzema tudi v pritožbi. Dekleti sta jasno izrazili svojo voljo, da z nasprotnim udeležencem ne želita imeti nobenih stikov in je njuno odločitev treba upoštevati. V sedanjih razmerah je nasprotni udeleženec tisti, ki bo moral uvideti, da je njegovo dosedanje ravnanje v zvezi z izvajanjem stikov neustrezno ter ga bo moral spremeniti, če bo v prihodnosti želel imeti s hčerkama takšen odnos, ki bi bil koristen za njun osebnostni razvoj.

7. Prvo sodišče je zato pravilno odločilo, ko je spremenilo ureditev načina izvrševanja stikov po sodni poravnavi z dne 12. 7. 2019 (ne gre za spremembo same sodne poravnave, kot se je nerodno izrazilo prvo sodišče) tako, da je nasprotnemu udeležencu omejilo pravico do stikov, kot to izhaja iz I. točke izpodbijanega sklepa. Na ta način so koristi obeh hčerk zavarovane v zadostni meri (prvi odstavek 173. člena Družinskega zakonika). Če bo nasprotni udeleženec zmogel ustrezno spremeniti svoj dosedanji način komuniciranja, bo s tem storjen prvi korak k vzpostavitvi takšnih stikov z dekletoma, ki bodo pozitivno vplivali na njihov medsebojni odnos.

8. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter v izpodbijanem delu potrdilo sklep prvega sodišča (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku).

9. V tovrstnih postopkih se stremi k odločitvi, ki je v največjo korist mladoletnih otrok, kar mora biti tudi v interesu njihovih staršev, zato načelo uspeha v sporu pri stroškovnih odločitvah praviloma ni upoštevno. Glede na vse okoliščine zadeve pritožbeno sodišče kot najustreznejšo ocenjuje odločitev, da predlagateljica krije svoje stroške pritožbenega postopka (drugi odstavek 55. člena Zakona o nepravdnem postopku).