Jedro

Obdolženčevo subjektivno prepričanje, da mu pred Višjim sodiščem v Ljubljani ne bo zagotovljen pošten postopek zaradi, po njegovem zatrjevanju, spora s celotnim Višjim sodiščem v Ljubljani oziroma vsemi sodniki tega sodišča, ne more predstavljati tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti.

Izrek

Predlog za prenos krajevne pristojnosti se zavrne.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Kranju je obdolženega H. H. s sodbo I K 25261/2010 z dne 26. 3. 2014 spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja pomoči storilcu po storitvi kaznivega dejanja po prvem odstavku 282. člena Kazenskega zakonika, za katero mu je izreklo en mesec in petnajst dni zapora ter mu naložilo plačilo stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP).

2. Obdolženec je 17. 6. 2014 zoper sodbo sodišča prve stopnje vložil pritožbo, v kateri med drugim predlaga, da se za obravnavanje pritožbe namesto Višjega sodišča v Ljubljani določi drugo stvarno pristojno sodišče. Po obdolženčevem zatrjevanju višji sodniki Višjega sodišča v Ljubljani ne berejo pritožb, temveč po hitrem in učinkovitem postopku potrjujejo sodbe nižjih sodišč. Ko stranka reagira na take nepravilnosti, se po obdolženčevem zatrjevanju znajde v kazenskem postopku. Tak problem ima obdolženec s predsednikom višjega sodišča E. E., zaradi katerega se je obdolženec znašel v kazenskem postopku z opravilno številko I K 17784/2011, ki jo obravnava Okrajno sodišče v Škofji Loki. Nadalje obdolženec navaja, da ga je predsednik višjega sodišča ovadil in s tem povzročil nov kazenski postopek, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani pod opravilno številko V K 39962/2011, ker naj bi obdolženec razžalil višji sodnici A. A. in B. B. ter višjega sodnika C. C. Obdolženec in Višje sodišče v Ljubljani oziroma sodniki tega sodišča so v sporu, zato po obdolženčevem zatrjevanju to sodišče v obravnavani zadevi ne more postopati v vlogi pritožbenega sodišča, ne da bi prišlo do kršitve njegove pravice do poštenega sojenja.

3. Vrhovno sodišče je obdolženčev predlog za prenos krajevne pristojnosti prejelo 12. 3. 2015. 4. Po prvem odstavku 35. člena ZKP lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

5. Institut prenosa krajevne pristojnosti zaradi lažje izvedbe postopka ali drugih tehtnih razlogov predstavlja izjemo od splošnih pravil, po katerih se določa krajevna pristojnost sodišča. Obdolženec v predlogu uveljavlja obstoj tehtnih razlogov za prenos krajevne pristojnosti, vendar po presoji Vrhovnega sodišča ti razlogi niso podani. Iz obdolženčevih navedb je razviden posplošen dvom v pravilnost in nepristranskost dela ter odločanja sodnikov Višjega sodišča v Ljubljani. Obdolženčevo subjektivno prepričanje, da mu pred Višjim sodiščem v Ljubljani ne bo zagotovljen pošten postopek zaradi, po njegovem zatrjevanju, spora s celotnim Višjim sodiščem v Ljubljani oziroma vsemi sodniki tega sodišča, ne more predstavljati tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti. Nadalje je iz podatkov v spisu razvidno, da je bila obdolženčeva pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje po pravilih Sodnega reda dodeljena v reševanje višji sodnici D. D. kot sodnici poročevalki. Če bodo višji sodnici A. A. ali B. B. ali višji sodnik C. C. pri odločanju o obdolženčevi pritožbi udeleženi kot člani senata, bo obdolženec na podlagi 41. člena ZKP lahko zahteval njihovo izločitev. V pritožbi je obdolženec že podal prošnjo za seznanitev s sestavo senata višjega sodišča. Vrhovni sodnik svetnik E. E. ni več predsednik Višjega sodišča v Ljubljani, saj mu je ta funkcija prenehala 29. 12. 2013, zato so obdolženčeve navedbe s tem v zvezi neutemeljene.

6. Vrhovno sodišče ni ugotovilo tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti, zato je obdolženčev predlog zavrnilo kot neutemeljen.