Jedro

Tožnica je s pripravljalno vlogo z modifikacijo tožbenega zahtevka v tem individualnem delovnem sporu postavila povsem identičen tožbeni zahtevek kot v zadevi, o kateri že teče pravda. Po določbi 189. člena ZPP pravda začne teči z vročitvijo tožbe toženi stranki. Ker je bila v drugi zadevi tožba vročena toženi stranki preden je tožnica modificirala tožbeni zahtevek, je bilo potrebno v tem sporu tožničino tožbo v skladu s prvim odstavkom 274. člena ZPP zavreči.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Tožnica sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo modificirano tožbo tožnice, ki jo je sodišče prejelo 25. 9. 2013 zoper toženo stranko zaradi imenovanja v uradniški naziv in uvrstitve v plačni razred ter ugotovitve ničnosti aktov (I. točka izreka). Odločilo je, da je tožnica dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 100,00 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila, pod izvršbo (II. točka izreka).

Zoper sklep se pritožuje tožnica zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo pošlje oziroma vrne sodišču prve stopnje v združitev postopka in obravnavanja in odločanja s pravdno zadevo opr. št. Pd 209/2013 oziroma, v kolikor pritožbi tožnice ne ugodi v celoti, predlaga da razveljavi II. točko sklepa glede povrnitve stroškov toženi stranki in odloči, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka. Navaja, da se pravdni postopek, na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje pod opr. št. Pd 209/2013 še niti ni začel, zato ne vidi nobenega razloga, da se postopka zaradi obravnavanja enakih dokazov ne bi moglo združiti. Tožnica je namreč 3. 9. 2013 po faksu poslala sodišču prve stopnje predlog o združitvi postopkov pod opr. št. Pd 353/2012 in Pd 209/2013 v en postopek za skupno obravnavanje in odločanje. Iz vsebine tožbe je razvidno, da je tožnici od leta 1994 dalje nastajala škoda kot posledica nezakonite prerazporeditve na nižje delovno mesto, prevedba naziva, prevedba plače iz naslova nenapredovanja, kar je do sedaj v pravdnem postopku tukajšnjega sodišča opr. št. Pd 254/2009 dokazala z listinami in pričanjem načelnika A.A., vendar pa sodišče prve stopnje v vseh dosedanjih postopkih svojo sodbo pod opr. št. Pd 254/2009 ne upošteva oziroma jo ignorira. Dne 2. 10. 2013 je tožnica poslala sodišču dopis, s katerim ga obvešča, da je dne 26. 9. 2013 prejela odgovor na tožbo tožene stranke v zadevi opr. št. Pd 209/2013. Priglaša stroške pritožbe.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo tožnice zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Tožnica v odgovoru na odgovor tožene stranke prereka navedbe tožene stranke.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. list RS, št. 26/99 in naslednji) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Po določbi 274. člena ZPP po predhodnem preizkusu tožbe izda predsednik senata sklep, s katerim se tožba zavrže, če ugotovi, da odločanje o tožbenem zahtevku ne spada v sodno pristojnost (18. člen ZPP), da je bila tožba vložena prepozno, če je s posebnimi predpisi določen rok za tožbo, da o tožbenem zahtevku že teče pravda, da je stvar pravnomočno razsojena, da je bila v spornem predmetu sklenjena sodna poravnava ali da ni podana pravna korist tožnice za vložitev tožbe.

Sodišče prve stopnje je postopalo po navedenem zakonskem določilu in modificirano tožbo tožnice, ki jo je sodišče prejelo 25. 9. 2013, zavrglo. Po vpogledu v spis opr. št. Pd 209/2013 je ugotovilo, da je tožnica s pripravljalno vlogo z modifikacijo tožbenega zahtevka z dne 25. 9. 2013 v tem individualnem delovnem sporu postavila povsem identičen tožbeni zahtevek kot v zadevi opr. št. Pd 209/2013. Ker je tožena stranka v zadevi opr. št. Pd 209/2013 že 20. 9. 2013 podala pisni odgovor na tožbo, torej pred 24. 9. 2013, ko je tožnica modificirala tožbeni zahtevek v tej zadevi, to pomeni, da že teče pravda v zadevi pod opr. št. Pd 209/2013. Po določbi 189. člena ZPP pravda začne teči z vročitvijo tožbe toženi stranki. Ker je bila v zadevi opr. št. Pd 209/2013 tožba vročena toženi stranki preden je tožnica modificirala tožbeni zahtevek, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je v skladu s prvim odstavkom 274. člena ZPP tožbo zavrglo. Pravilna je tudi odločitev sodišča prve stopnje, da je tožnica dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 100,00 EUR v skladu z Odvetniško tarifo (OT, Ur. l. RS, št. 67/2008 in naslednji).

Pritožbeno sodišče se do ostalih pritožbenih navedb tožnice ne opredeljuje (prvi odstavek 360. člena ZPP), ker za odločitev niso odločilnega pomena.

Glede na navedeno je v skladu z določbo 365. člena ZPP pritožbeno sodišče pritožbo tožnice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Tožnica je priglasila stroške postopka in ker s pritožbo ni uspela, je pritožbeno sodišče odločilo, da jih krije sama.