Jedro

Izpodbijana odločitev je bila sprejeta v postopku na podlagi 56. člena ZKme-1 v zvezi z zahtevo tožeče stranke po izplačilu že odobrenih sredstev. V tem postopku pa se ugotavlja zgolj izpolnjevanje pogojev iz odločbe o pravici do sredstev.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se odločba Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja št. 33123-48/2009/32 z dne 27. 10. 2011 odpravi in se zadeva vrne temu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 350,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

V obravnavanem primeru je Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (Agencija) z izpodbijano odločbo na podlagi vloge tožeče stranke odločila, da se zahtevku za izplačilo sredstev, določenih v odločbi o pravici do sredstev št. 33123-48/2009-11 z dne 4. 2. 2010, delno ugodi v višini 80.077,55 EUR, del zahtevka v višini 54.889,20 EUR pa se zavrne (1. točka izreka). Nadalje je odločila, da bo sredstva v višini 80.088,55 EUR nakazala na tam naveden transakcijski račun (2. točka izreka) in da se ji prizna nova najvišja možna vrednost sofinanciranja v višini 145.872,98 EUR (3. točka izreka) ter da posebni stroški v tem postopku niso nastali (4. točka izreka). Agencija v obrazložitvi navedene odločbe pojasnjuje, da je z zgoraj citirano odločbo o pravici do sredstev tožeči stranki odobrila vlogo za dodelitev nepovratnih sredstev v višini do 158.733,18 EUR za sofinanciranje iz ukrepa 322: Obnova in razvoj vasi (Uradni list RS, št. 23/2009, v nadaljevanju: Javni razpis). Dne 23. 8. 2011 je tožeča stranka vložila zahtevek za izplačilo nepovratnih sredstev v višini 134.966,75 EUR in zahtevku priložila vso potrebno dokumentacijo. Pri pregledu zahtevka je bilo ugotovljeno, da tožeča stranka za določene objekte zahteva več kot je vrednost po pogodbi z izbranim izvajalcem, nekatera dodatna oz. nepredvidena dela pa stranki s strani Agencije niso bila odobrena in so se odštevala od priznane vrednosti. Poleg tega stranka uveljavlja račune za splošne stroške, ki presegajo vrednost po odločbi. Tožeči stranki pa so se odštela tudi dela, ki niso bila izvedena in so bila ugotovljena pri pregledu na kraju samem. Skupno znižanje zahtevka je znašalo 25,68 %, kar presega dovoljen prag 3 %. Skladno s 30. in 31. členom Uredbe komisije (ES) št. 1975/2006 (Uredba), je v takih primerih potrebno uporabiti sankcijo v višini ugotovljene razlike med zahtevkom vlagatelja in dejanskim izračunom, kar znaša 20.223,18 EUR. Odobreno izplačilo z upoštevanjem sankcije je tako s 100.300,73 EUR znižano na 80.077,55 EUR. Tožeča stranka nadalje s sklicevanjem na 56. člen Zakona o kmetijstvu (ZKme-1) in predloženo dokumentacijo ugotavlja, da stranka ne izpolnjuje v celoti vseh pogojev in kriterijev določenih v Uredbi in Javnem razpisu, zato je bilo zahtevku delno ugodeno, v preostalem delu pa se je zahtevek zavrnil. V nadaljevanju še navaja, da je stranka v vlogi zahtevala sofinanciranje projekta za obnovo objekta PGD Zbigovci v višini 25.720,40 EUR brez DDV. Skupaj je bilo v vlogi prijavljenih 10 objektov za obnovo. Dne 27. 5. 2011 pa je tožeča stranka prejela obvestilo, da za obnovo PGD Zbigovci potrebuje gradbeno dovoljenje in da bodo izločili izvedbo obnove tega objekta. Stranka je to spremembo vključila tudi v investicijski program. Agencija je 8. 6. 2011 to spremembo tudi pisno potrdila z opominom, da se bo zaradi neizvedbe obnove tega objekta stranki sorazmerno znižala najvišja možna vrednost sofinanciranja po odločbi št. 33123-48/2009-11. Zato se stranki namesto 158.733,18 EUR že odobrenih sredstev po odločbi prizna najvišja možna vrednost sofinanciranja in sicer 145.872,98 EUR. Stranka je z obnovo 9. objektov zaključila investicijo v celoti.

Tožeča stranka se z odločitvijo ne strinja in jo izpodbija s tožbo zaradi bistvene kršitve pravil Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Iz obrazložitve izpodbijane odločbe namreč izhaja, da je določena dela odštela od višine postavljenega zahtevka, vendar so navedbe tožene stranke glede višine izločenih sredstev povsem nekonkretizirane in pavšalne. Tožena stranka ne pojasni, kateri objekti oz. katera dodatna dela in splošni stroški ter njihova višina presega vrednost, katera dela niso bila izvedena in kakšna je njihova vrednost. Enostavno navede, da je skupno znižanje zahtevka 25,68 % oz. 20.223,18 EUR, ne da bi podala izračun, kako je do tega zneska prišlo. Na koncu navedeni znesek odšteje od zneska 100.300,73 EUR in dobi znesek 80.077,55 EUR, v višini katerega je bilo zahtevku tožeče stranke ugodeno. Ne navaja ne določb predpisov na podlagi katerih je upravičena znižati višino zahtevka ter kriterijev, ki jih je uporabila oz. bi jih morala uporabiti pri znižanju zahtevka. Skladno z navedenim zato odločbe ni mogoče preizkusiti, saj ne vsebuje dejstev, okoliščin in dokazov na katere je oprto ugotovljeno dejansko stanje, razlogov, odločilnih za presojo posameznih dejstev, okoliščin in dokazov ter razlogov, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo. Odločba pa tudi ne vsebuje določb predpisov, na katere se opira. Razen tega tožeči stranki v postopku izdaje izpodbijane odločbe ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za njeno izdajo. Izpodbijana odločba pa je nezakonita tudi zato, ker vsebuje odločitev o pravicah tožeče stranke, ki ne bi smele biti predmet postopka izdaje izpodbijane odločbe. Tožena stranka je namreč samovoljno določila novo najvišjo vrednost sofinanciranja. Pri tem pa ne navaja na podlagi katerih predpisov, dejstev in okoliščin je prišla do izračuna nove najvišje vrednosti. Tako je postopanje tožene stranke privedlo do stanja, ko sta hkrati v veljavi dve odločbi, ki določata najvišjo vrednost sofinanciranja iz ukrepa 322: Obnova in razvoj vasi in sicer odločba št. 33123-48/2009-11 z dne 4. 2. 2010 v višini 158.733,18 EUR in izpodbijana odločba v višini 145.872,98 EUR. Glede na navedeno predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo povzema ugotovitve izpodbijane odločbe in navaja, da ZKme-1 v 56. členu določa, da zahtevke za izplačilo sredstev, ki izpolnjujejo pogoje iz predpisov, javnega razpisa in odločbe o pravici do sredstev, organ odobri in sredstva izplača na strankin transakcijski račun. Nakazilo na račun se šteje, da je bilo zahtevku za izplačilo v celoti ugodeno. Zahtevek, ki pa je v nasprotju z zahtevami predpisov, javnega razpisa ali odločbe o pravici do sredstev, pa organ z odločbo zavrne. Zatrjuje, da so navedbe tožeče stranke, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti neutemeljene, saj je v sedmem in osmem odstavku obrazložitve izpodbijane odločbe navedeno, kateri stroški so bili zavrnjeni in razlog njihove zavrnitve. Povzema tudi obrazložitev izpodbijane odločbe glede znižanja najvišje možne vrednosti sofinanciranja zaradi izločitve obnove PGD Zbigovci iz sofinanciranja. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba je utemeljena.

Med strankama ni sporno, da je Agencija tožeči stranki z odločbo št. 33123-48/2009/11 z dne 4. 2. 2010 odobrila nepovratna sredstva v višini do 158.733,18 EUR za sofinanciranje iz ukrepa 322: Obnova in razvoj vasi, ki so bila razpisana z Javnim razpisom v Uradnem listu št. 23/2009 z dne 27. 3. 2009. Med strankama tudi ni sporno, da je tožeča strank dne 23. 8. 2011 vložila zahtevek za izplačilo nepovratnih sredstev v višini 134.966,75 EUR. Sporna pa je odločitev Agencije iz izpodbijane odločbe, po kateri je bilo zahtevku za izplačilo sredstev, določenih v odločbi z dne 4. 2. 2010 ugodeno le v višini 80.077,55 EUR, ostali del zahtevka v višini 54.889,20 EUR pa je bil zavrnjen.

Po presoji sodišča tožeča stranka utemeljeno ugovarja, da izpodbijana odločba ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih oziroma so ti razlogi nejasni in nepopolni in se jih ne da preizkusiti. Iz obrazložitve odločbe ni jasno, na kakšen način je Agencija izračunala skupno višini neodobrenih sredstev v višini 54.889,20 EUR. Agencija namreč zgolj navaja, da je razlika med zahtevkom tožeče stranke in dejanskim izračunom 20.223,18 EUR, ne da bi pojasnila za katera dodatna dela ter splošne stroške in predvsem za katere objekte je znižala zahtevek za izplačilo. Prav tako Agencija ne pojasni zneska 100.300,73 EUR, ki naj bi predstavljal odobreno izplačilo. Razen tega je Agencija kot podlago za zmanjšanje zneska dodeljenih sredstev, poleg ugotovitev kontrole navedla tudi sankcije iz 30. in 31. člena Uredbe Komisije (ES) št. 1975/2006, tega pa ni z ničemer pojasnila, zaradi česar je izpodbijana odločba pomanjkljiva in ne vsebuje vseh predpisanih elementov. Glede na potek postopka, ki izhaja iz podatkov predloženega upravnega spisa, tožeča stranka tudi utemeljeno ugovarja, da (ob kontroli) ni bila seznanjena z dejstvi in okoliščinami, na podlagi katerih je tožena stranka ugotovila v kakšni višini je zahtevek za izplačilo utemeljen. V listinah upravnega spisa pa tudi ni specifikacije, na katero se tožena stranka sklicuje v odgovoru na tožbo in iz katere bi bila razvidna višina zavrnjenih stroškov po posameznih objektih. S svojim ravnanjem je tako Agencija bistveno kršila pravila postopka (7. točka 2. odstavka 237. člena ZUP), kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost odločbe.

Tožeča stranka pa utemeljeno ugovarja tudi odločitvi glede nove najvišje možne vrednosti sofinanciranja (v višini 145.872,98 EUR), ki naj bi bila posledica dejstva, da je tožeča stranka obnovo objekta PGD Zbigovci (v višini 25.720,40 EUR) izločila iz projekta prijavljenega na prej omenjeni Javni razpis. Kot pravilno ugovarja tožeča stranka v tožbi, so ji bila z odločbo z dne 4. 2. 2010 na podlagi citiranega Javnega razpisa odobrena nepovratna sredstva v višini do 158.733,18 EUR. Upoštevaje določbe Javnega razpisa se namreč sredstva upravičencu odobrijo z odločbo o pravici do sredstev, ki jo izda predstojnik Agencije, zoper katero pa je dopustna pritožba v roku 15 dni od dneva njene vročitve. V obravnavani zadevi je bil torej postopek obravnave vloge in odobritve sredstev že zaključen, zato je izpodbijana odločitev tožene stranke, sprejeta v postopku v skladu s 56. členom ZKme-1 (v zvezi z zahtevo tožeče stranke po izplačilu že odobrenih sredstev), kjer se ugotavlja zgolj izpolnjevanje pogojev iz odločbe o pravici do sredstev, nezakonita in v nasprotju s citirano materialno pravno podlago. Razen tega odločba o odobritvi sredstev z dne 4. 2. 2010 še vedno velja.

Zaradi vsega navedenega je sodišče tožbi ugodilo in na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpravilo izpodbijano odločbo in zadevo po določbi tretjega in četrtega odstavka istega člena vrnilo Agenciji v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo morala Agencija odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti tako, da bo odločitev utemeljila z natančnimi razlogi, ki glede na dejansko stanje in materialno pravno podlago narekujejo odločitev.

Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožeči stranki v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 in drugim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov postopka priznalo stroške v višini 350,00 EUR.