Jedro

Sodišče mora istočasno obravnavati in oceniti predlog prevzemnika kmetije, naj se upoštevajo stroški, nastali v zvezi s skrbjo zapustnice, pri izplačilu nujnih deležev, in rok za plačilo dednih deležev v roku treh let, kot predlog, da bi v primeru plačila dednih deležev, ki ne bi bili znižani za stroške, le-te bil sposoben plačati v zakonskem roku.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi v V. točki izreka glede roka za izplačilo dednih deležev ter se zadeva v tem obsegu vrne prvostopenjskemu sodišču v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je bil z delnim sklepom z 2. 4. 2010 za prevzemnika zaščitene kmetije na podlagi oporočnega dedovanja določen S. K. (I. točka izreka). Določilo je obseg zapuščine (II. točka izreka). Razglasilo je nujne dediče in ugotovilo, da je J. P. svoj dedni delež odstopil M. P., ki je odstopljeni mu delež sprejel, ter da so S. K., M. P. in R. P. sklenili dedni dogovor (III. točka izreka). Ugotovilo je vrednost nepremičnin, ki so predmet zaščitene kmetije in zapuščinskega postopka ter vrednost nujnih dednih deležev dedičev (IV. točka izreka). Prevzemniku kmetije ter oporočnemu dediču S. K. je naložilo, da mora nujne dedne deleže sodedičem izplačati najkasneje do 31. 12. 2016 (V. točka izreka). Zemljiški knjigi je odredilo, da izvede po uradni dolžnosti prepis lastništva nepremičnin na imena dedičev (VI. točka izreka). Vrednost čiste zapuščine je ocenilo na 150.000,00 EUR in zapuščinsko takso odmerilo na 774,00 EUR (VII. točka izreka).

2. Zoper del sklepa, v katerem je določen rok izplačila nujnih dedičev (V. točka izreka), se pritožuje oporočni dedič S. K. Navaja, da ni res, da bi predlagal, da lahko nujne dedne deleže izplača najpozneje do 31. 12. 2016. Predlagal je izplačilo v treh letih, če bi bil sprejet njegov predlog, da bi znašali nujni dedni deleži 7.000,00 EUR namesto 11.074,14 EUR. Ker dediči niso pristali na njegov predlog, je zahteval maksimalni zakonski rok petih let. Navaja še, da je sodišče upoštevalo, da je osem let prosto razpolagal s kmetijo, ni pa upoštevalo, da je imel tudi stroške, ki jih ostali dediči niso krili.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom prevzemniku kmetije ter glavnemu oporočnemu dediču naložilo, da mora nujne dedne deleže sodedičem izplačati najpozneje do 31. 12. 2016. V obrazložitvi je navedlo, da je v celoti sledilo predlogu prevzemnika, da bi nujne dedne deleže v denarju lahko izplačal najpozneje do 31. 12. 2016. Tak rok je ocenilo za primeren tudi zato, ker je prevzemnik od smrti zapustnice ves čas s kmetijo prosto razpolagal. Take razloge sodišča dedič v pritožbi utemeljeno napada.

5. Na zapuščinski obravnavi 1. oktobra 2014 je oporočni dedič predlagal, naj mu ostali dediči priznajo del stroškov, ki jih je priglasil v zapuščino ter naj se ti stroški upoštevajo pri izplačilu nujnih dednih deležev. Take (nižje) dedne deleže bi bil oporočni dedič sposoben plačati v roku treh let. V primeru, da bi moral plačati dedne deleže, ki ne bi bili znižani za stroške, pa takih zneskov ne bi bil sposoben plačati prej kot v zakonskem roku (primerjaj zapisnik zapuščinske obravnave na list. št. 290). Na zapuščinski obravnavi, ki je potekala leto prej, in sicer 18. 10. 2013, je oporočni dedič izjavil, da je pripravljen nujne dedne deleže v denarju izplačati sodedičem najkasneje v treh letih, in sicer do 31. 12. 2016 (primerjaj zapisnik zapuščinske obravnave z 18. 10. 2013 na list. št. 253).

6. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom določilo rok izplačila dednih deležev do 13. 12. 2016. Upoštevalo je le izjavo, ki jo je dal oporočni dedič na zapuščinski obravnavi 18. 10. 2013. Oporočni dedič je naknadno (po zapuščinski obravnavi 18. 10. 2013) uveljavljal tudi stroške, ki jih je imel zaradi skrbi za zapustnico ter za njeno premično in nepremično premoženje. Predlagal je, naj se pri izplačilu nujnih dednih deležev upoštevajo tudi stroški, ki jih je imel z zapustnico. Take (znižane) dedne deleže pa bi bil sposoben plačati v roku treh let. V nasprotnem primeru bi bil glede na cenitev sposoben plačati dedne deleže v zakonskem roku.

7. Prvostopenjsko sodišče predloga dediča ni upoštevalo, niti se do navedb oporočnega dediča ni opredelilo. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče pri določitvi roka izplačila dednih deležev v celoti sledilo predlogu prevzemnika, kar je v nasprotju s tem, kar je pritožnik predlagal na zadnji zapuščinski obravnavi 1. oktobra 2014. S tem je podana bistvena kršitev določb postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku,(1) zaradi česar je bilo potrebno pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti prvostopenjskemu sodišču v nov postopek. V njem naj prvostopenjsko sodišče oceni (tudi) izjavo oporočnega dediča, ki jo je podal na zadnji zapuščinski obravnavi in nato odloči upoštevaje rok za izplačilo nujnega deleža določen v 15. členu Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev.(2) Op. št. (1): Uradni list RS, št. 26/1999 in naslednji, v nadaljevanju ZPP Op. št. (2): Uradni list RS, št. 12/95, v nadaljevanju ZDKG