Jedro

Kljub temu, da je policija vpogledala v evidenco gostov zaradi drugega namena, kot ga določa 43. člen ZPPreb-1, zahteva za izločitev listin, ni utemeljena, saj je policija te podatke zbirala za potrebe odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj v zvezi s predkazenskim postopkom, ki je bil tedaj že v teku. Niso namreč relevantne le določbe ZPPreb-1 in ZNPPol (ter 148. člen ZKP), temveč še ZVOPOKD, in sicer 1., 6. in 8. člena.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Ljubljani pod **točko I** izreka delno ugodila zahtevi za izločitev dokazov obdolženčevega zagovornika z dne 16. 1. 2024, prejeti 18. 1. 2024 in iz kazenskega spisa (ter njegovih prilog in pridruženih spisov) izločila določene dele besedila, kot je natančneje razvidno iz izreka izpodbijanega sklepa, pod **točko II** izreka pa je zavrnila zahtevo za izločitev dokazov obdolženčevega zagovornika v delu, ki se nanaša na preostali del uradnega zaznamka o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah kaznivega dejanja PU Ljubljana SKP št. 2311 - 43/2023/131 (3E323 - 05) z dne 3. 5. 2023, ki se nahaja v prilogi A1/197, na prilogi A1/197/3 in A1/197/4 ter na elektronsko sporočilo hotela A. z dne 5. 5. 2023, ki se nahaja v prilogi A1/198 in priloge tega sporočila v prilogi A1/198/1 in A1/198/2. 2. Zoper zavrnilni del sklepa (točka II izreka) se je pritožil obdolženčev zagovornik, ki smiselno predlaga, da se njegovemu predlogu za izločitev dokazov tudi v tem delu ugodi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik se ne strinja z utemeljitvijo sodišča prve stopnje, da so bili podatki iz evidenc gostov hotela A. pridobljeni pri izvajanju policijskih pooblastil po Zakonu o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) za potrebe preiskovanja kaznivega dejanja zoper obdolženega, pri čemer se po njegovem sodišče prve stopnje na konkretno določbo ZNPPol niti ne sklicuje. Vztraja, da ne glede na splošna pooblastila policije v ZNPPol, policija ne more vpogledati v nobeno evidenco osebnih podatkov v nasprotju z njenim namenom. Le-ta je izrecno opredeljen v 43. členu Zakona o prijavi prebivališča (ZPPreb-1) in je edini namen vodenja evidence gostov pri policiji. Poda še primerjavo z določbo prvega odstavka 34. člena istega zakona, kjer je glede podatkov v registru stalnega prebivališča izrecno navedeno, da jih policija lahko uporabi za opravljanje svojih zakonskih nalog, medtem ko glede evidenc gostov takega blanketnega pooblastila policija nima. Tudi primerjava s 115. členom ZNPPol ni primerna, saj 1) ni šlo za primer, ko bi policija zahtevala podatke od drugega upravljavca in 2) policija na tak način ne bi mogla zahtevati podatkov. Policija je v iskalniku evidence gostov namreč vnesla zgolj iskalni niz 'B.', kar za zakonito pridobitev podatkov od kateregakoli drugega upravljavca gotovo ne bi zadoščalo.

5. Poudarja še, da policija pri opravljanju svojih nalog ne more opravljati katerihkoli preiskovalnih dejanj in brez kakršnekoli omejitve. Svojih pristojnosti za ukrepanje, ki ni usmerjeno v cilje, navedene v 148. členu Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ne more uporabiti. Povedano drugače, policija ne more kar tako in na zalogo vpogledati v vse možne evidence z vsemi možnimi iskalnimi kombinacijami zgolj zato, ker so take evidence na voljo, in neusmerjeno ter brez artikuliranega cilja računati, da bo odkrila kakšno koristno informacijo za postopek. Pred opravo vsakega preiskovalnega dejanja, zlasti tistega, ki posega v osebnostno pravico (vpogled v osebne podatke), mora v zavesti policistov obstajati vsaj verjetnost, da bi se s takim dejanjem lahko odkrilo dokaze oziroma koristne podatke, ki jih je moč pred opravo preiskovalnega dejanja tudi v zadostni meri konkretizirati. Z vpogledom v evidenco gostov hotelov pa policija ni mogla zasledovati ustrezno konkretiziranih ciljev iz 148. člena ZKP in je po stališču pritožnika šlo za t.i. 'fishing expedition'.

6. Pritožbeno sodišče najprej zavrača tezo o 'fishing expedition', saj policija, ko je vpogledala v evidenco gostov, ni delovala neusmerjeno, pač pa je bil sum že osredotočen na obdolženca, kar med drugimi listinami, zbranimi v predkazenskem postopku, izhaja že iz izločanega uradnega zaznamka. V njem je jasno navedeno, da je kriminalistka C. C. z SKP PU Ljubljana dne 3. 5. 2023 pri preiskavi kaznivih dejanj na škodo družbe D. d. o. o., banke E. d. d. (le-ta naj bi bila oškodovana s kaznivim dejanjem, storjenim od 28. 2. do 6. 3. 2023, pod točko I sklepa o preiskavi z dne 24. 11. 2023) in ostalih, preko evidenc policije z vpisom delnega priimka "B.", preko aplikacije HOGO - prijavnice hotelskih gostov pridobila podatke od hotela, ki se nanašajo na obdolženca.

7. Ne drži, da preiskovalna sodnica ni navedla konkretne določbe ZNPPol, po kateri naj bi ravnala policija pri pridobitvi spornih podatkov. To posredno izhaja že iz nadaljevanja pritožbe, ko pritožnik omenja 115. člen ZNPPol. Potrebno je namreč brati celotno obrazložitev in ne zgolj obrazložitev točke 10, v kateri se sodišče prve stopnje res splošno sklicuje na izvajanje policijskih pooblastil po ZNPPol. Zagovornik spregleda, da je sodišče prve stopnje že v točki 3 izpodbijanega sklepa zavzelo pravno stališče, da podlage za uporabo predmetnih nastanitvenih podatkov za obdolženca ne ureja ZPPreb-1, kot to zmotno razlaga pritožnik, pač pa ZNPPol, ki definira vsebino policijskih pooblastil. Izpostavilo je predzadnjo alinejo prvega odstavka 33. člena, prvi odstavek 112. člena in prvi odstavek 115. člena ZNPPol, torej določbe, ki se nanašajo na pooblastila policiji, da sme zbirati in obdelovati tako osebne kot druge podatke neposredno od osebe, na katero se ti podatki nanašajo, kot tudi od drugih, ki o tem kaj vedo, ali pa iz zbirk osebnih podatkov, uradnih evidenc, javnih knjig ali drugih zbirk podatkov.

8. Evidenca gostov sicer ni navedena med evidencami policije v drugem odstavku 123. člena ZNPPol, ki določa, da policija upravlja in vzdržuje evidence, v katerih zaradi opravljanja policijskih nalog uslužbenci policije zbirajo in obdelujejo osebne in druge podatke. Pač pa je ZPPreb-1 tisti, ki evidenco gostov ureja v 42. členu; v prvem odstavku določa, da to evidenco upravlja in vodi policija. Res v prvem odstavku 43. členu določa namen te evidence, in sicer, da osebne podatke gostov iz evidence gostov policija preveri v evidencah iskanih oseb, ki jih vodi skladno z zakonom, ki ureja naloge in pooblastila policije, pravnim redom Evropske unije in mednarodnimi sporazumi zaradi ugotavljanja, ali je potrebna izvedba ukrepa, ki je v pristojnosti policije. V drugem odstavku pa določa rok hrambe tovrstnih podatkov - 32 dni (kar je bil tudi poglavitni razlog za odločitev sodišča prve stopnje v točki I izreka izpodbijanega sklepa).

9. Kljub temu, da je policija vpogledala v evidenco gostov zaradi drugega namena, kot ga določa 43. člen ZPPreb-1, je po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje zavzelo pravilno stališče, da zahteva pritožnika za izločitev listin, opredeljenih pod točko II izreka izpodbijanega sklepa, ni utemeljena, saj je policija te podatke zbirala za potrebe odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj v zvezi s predkazenskim postopkom, ki je bil zoper (tedaj) osumljenega že v teku, pri čemer rok iz drugega odstavka 43. člena ZPPreb-1 še ni potekel. 10. Za odločitev o predlogu za izločitev dokazov pa po presoji pritožbenega sodišča niso relevantne le določbe ZPPreb-1 in ZNPPol (ter 148. člen ZKP). Izpostavlja še določbe zakona, ki bolj določno, kakor ZNPPol, ureja oziroma določa upravičenost vpogledov v osebne podatke s strani policije. Zakon o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (ZVOPOKD) namreč v prvem odstavku 1. člena določa, da ta zakon ureja varstvo pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih policija in nekateri drugi organi, ki so zakonsko določeni kot pristojni za področja preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj, obdelujejo za namene izvrševanja teh pristojnosti. V prvem odstavku 6. člena ZVOPOKD določa, da je obdelava osebnih podatkov za namene iz prvega odstavka 1. člena tega zakona zakonita le, če je potrebna in v obsegu, v katerem je potrebna za opravljanje nalog pristojnih organov, določenih z zakonom, ter če vrste osebnih podatkov, kategorije posameznikov, na katere se ti osebni podatki nanašajo, namen obdelave in rok hrambe ali rok za redni pregled potrebe po hrambi določa zakon. V 9. členu ZVOPOKD med različnimi kategorijami posameznikov določa tako osumljence kot obdolžence. Najpomembnejša pa je v povezavi z že navedenimi določbami določba prvega odstavka 8. člena ZVOPOKD, ki določa, da je dovoljena obdelava osebnih podatkov s strani istega ali drugega pristojnega organa za druge namene obdelave od tistih, za katere so bili podatki pridobljeni, če ti nameni obdelave spadajo med namene iz prvega odstavka 1. člena ZVOPOKD in tako določa zakon.

11. Podatki o obdolžencu kot gostu hotela A. so bili pridobljeni oziroma vneseni v evidenco gostov, ki jo upravlja in vodi policija, za namen, določen v 43. členu PPreb-1. Dne 3. 5. 2023 je kriminalistka C. C. vpogledala v evidenco z drugim namenom, to je zaradi odkrivanja hudih kaznivih dejanj, ki naj bi jih storil obdolženec, ki je bil v času vpogleda v evidenco že v vlogi osumljenca. Odkrivanje kaznivih dejanj in izsleditev storilca je ena temeljnih nalog policije, saj le-ta skladno s 1. členom ZNPPol opravlja naloge in pooblastila po tem zakonu zaradi zagotavljanja temeljnih dolžnosti policije, ki obsegajo zagotavljanje varnosti posameznikom in skupnosti, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter krepitev pravne države, kakor tudi zaradi preprečevanja in odpravljanja nevarnosti, ki ogrožajo prej navedene dobrine. S kaznivimi dejanji pa storilci ogrožajo prav te dobrine (varstvo posameznika (ali pravne osebe) obsega tudi varstvo njegovega premoženja). Vpogled v evidenco gostov je bil potreben in primeren za izsleditev storilca, osumljenega več kaznivih dejanj. Vpogled je bil omejen na pridobivanje podatkov, ki se nanašajo na obdolženca (vpis dela priimka "B."). Ker je iz izločanega uradnega zaznamka in njegovih prilog razvidno, da naj bi obdolženec v hotelu A. v X. bival med 26. in 28. 4. 2023, vpogled kriminalistke C. C. pa je bil vršen dne 3. 5. 2023, je jasno, da v času vpogleda rok hrambe 32 dni še ni potekel, tedaj so bili podatki v evidenci hranjeni zakonito, kar je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje. Pritožbeno sodišče zaključuje, da je policija podatke iz evidence gostov pridobila skladno z določbami ZVOPOKD, ZNPPol, ZKP in brez kršitve ZPPreb-1. 12. Dokazi so bili tedaj tudi po presoji pritožbenega sodišča pridobljeni zakonito in brez kršitev ustavno zagotovljenih pravic obdolženca do zasebnosti in varstva osebnih podatkov. Ker pritožbeno sodišče tudi ni zaznalo kršitev, ki jih po petem odstavku 402. člena ZKP preverja po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.