Jedro

Ker oba nasprotna udeleženca zatrjujeta drugačno lastniško stanje glede nepremičnine, kot izhaja iz zemljiške knjige, je sodišče prve stopnje pravilno izhajalo iz domneve iz 11. člena SPZ in njiju napotilo na vložitev tožbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Prva nasprotna udeleženka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo nepravdni postopek razdelitve solastnine v etažno lastnino (I. točka izreka), nasprotna udeleženca napotilo, da zoper predlagatelja vložita tožbo za ugotovitev, da je njun delež na nepremičninah parc. št. 243/6 in 243/7, obe k. o. X, večji od tistega, ki je v korist nasprotnih udeležencev vpisan v zemljiški knjigi, to je večji od 1/4 (II. točka izreka). Rok za vložitev tožbe je sodišče določilo na 30 dni po pravnomočnosti tega sklepa in pojasnilo, da če v tem času ne bo vložena ustrezna tožba, bo sodišče nadaljevalo nepravdni postopek ne glede na zahtevke, glede katerih je nasprotna udeleženca napotilo na pravdo (III. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila prva nasprotna udeleženka zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in posledično napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da iz obrazložitve sklepa ni razvidno, da je pri ugotavljanju dejanskega stanja sodišče upoštevalo darilno pogodbo z dne 6. 1. 1993, s katero so stranke jasno razdelile premoženje, pri čemer je darovalec jasno nakazal, da bo ostal kot edini in izključni lastnik sedaj obstoječega dela gospodarskega poslopja, ki predstavlja v prvi etaži delavnico tlorisne površine 68 m2 in je edini imetnik pravice uporabe oziroma lastnik tistega dela zemljišča, ki bo ostalo kot nezazidano in ga predstavlja parc. št. 243/6 k. o. X. Objekt je bil dokončan, torej prizidan in nadzidan v letu 1995, nato pa je bila realizirana darilna pogodba iz leta 1993. Govorimo o dejanski etažni lastnini, saj je bilo premoženje razdeljeno. Ker gre v naravi za medsebojno že razdeljeno nepremičnino, z določitvijo posameznih deležev primera ne bo mogoče rešiti. Sklicevanje na sporno velikost deležev in utemeljevanje napotitve na pravdo je pravno zmotno. Glede na trditve ter dokazno podlago in izvedensko mnenje bi bilo treba na pravdo napotiti predlagatelja tega postopka. Nepremičnino kot tako bi bilo mogoče etažirati, saj je bila z darilno pogodbo iz leta 1993 in kasnejšo rabo dejansko razdeljena tako, da bi bilo mogoče objekt etažirati. Glede na nesporni obstoj pravnega akta pravico nasprotnih udeležencev ni mogoče šteti za manj verjetno. Ker predlagatelj dejansko zahteva več, kot mu je ostalo po darilni pogodbi, bi sodišče moralo na pravdo napotiti njega.

3. Predlagatelj je na pritožbo odgovoril in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Udeleženci tega nepravdnega postopka so solastniki nepremičnin parc. št. 243/6 in 243/7, obe k. o. X, in sicer predlagatelj do 1/2, nasprotna udeleženca pa vsak do 1/4. 6. V skladu z drugim odstavkom 155. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) sodišče odloči o delitvi, če med udeleženci ni spora o predmetu delitve in o velikosti njihovih deležev. Če je med udeleženci spor o velikosti njihovih deležev, jih sodišče napoti na pravdo po 9. členu tega zakona (tretji odstavek 155. člena ZNP-1).

7. Pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo darilne pogodbe z dne 6. 1. 1993, s katero skuša pritožnica dokazati, da je bila na sporni nepremičnini vzpostavljena dejanska etažna lastnina1 in ni razloga za prekinitev postopka, ni utemeljen. Bistveno je, da pritožnica trdi, da deleži v zemljiški knjigi niso pravi, ker so se bistveno spremenili z vlaganji posameznih solastnikov (list. št. 13), tako da je njen delež 1/2 in ne 1/4, kot izhaja iz zemljiške knjige. Tudi drugi nasprotni udeleženec trdi, da je njegov delež zaradi vlaganj v dozidavo objekta večji od 1/4 (list. št. 18). V takem primeru mora sodišče obvezno prekiniti postopek za delitev stvari v solastnini in na pravdo napotiti tistega udeleženca, čigar pravico šteje za manj verjetno. Ker oba nasprotna udeleženca zatrjujeta drugačno lastniško stanje glede nepremičnine, kot izhaja iz zemljiške knjige, je sodišče prve stopnje pravilno izhajalo iz domneve iz 11. člena Stvarnopravnega zakonika in njiju napotilo na vložitev tožbe.

8. Izpodbijani sklep je pravilen in ni obremenjen s kršitvami pravil postopka, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP- 1).

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 40. člena ZNP-1. Ker ne gre za skupne stroške, ki bi jih solastniki krili v sorazmerju z velikostjo svojih deležev na stvari (161. člen ZNP-1), prva nasprotna udeleženka sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka. Odločanje o pritožbenih stroških predlagatelja je odpadlo, ker jih ni priglasil. 1 Kar je sporno, ker je bil v času sklenitve pogodbe obstoječi objekt kasneje dograjen oziroma nadzidan, razmerja med solastniki pa glede na novo nastalega objekta pogodbeno niso bila urejena.