Jedro

Po presoji pritožbenega sodišča so razlogi, ki jih je pooblaščenec navedel kot razlog zamude, opravičljivi in utemeljeni. Iz pritožbenih navedb in predloženih dokazov izhaja, da je pooblaščenec 16. 9. 2024 zaprosil za preložitev naroka in napovedal vložitev obsežnejše pripravljalne vloge, ki pa je zaradi nepričakovanih osebnih in zdravstvenih okoliščin ni mogel vložiti v obljubljenem roku. Če teh okoliščin ne bi bilo, bi bila vloga po vsej verjetnosti vložena že naslednji dan, torej na dan razpisanega naroka 17. 9. 2024. Predloženi dokazi jasno potrjujejo, da je bila vložitev pripravljalne vloge šele 22. 10. 2024 posledica opravičljivih razlogov in ne namernega zavlačevanja postopka ali zlorabe procesnih pravic. Pritožbeno sodišče zato ocenjuje, da niso bili izpolnjeni pogoji za izrek denarne kazni po tretjem odstavku 11. člena ZPP, saj se sankcija lahko izreče le, če je ravnanje stranke ali njenega pooblaščenca zavestno in namenjeno oviranju postopka. V obravnavanem primeru takšnih okoliščin ni mogoče ugotoviti. Ravnanje pooblaščenca je bila posledica nepredvidenih okoliščin, ne pa namerne opustitve ali zlorabe procesnih pravic. Zato je pritožbeno sodišče odločilo tako kot izhaja iz izreka predmetnega sklepa in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).

O pritožbenih stroških je pritožbeno sodišče odločilo ob upoštevanju narave obravnavanega primera, ki se je vodil zaradi izreka denarne kazni pooblaščencu tožene stranke zaradi domnevne zlorabe procesnih pravic. Ker ne gre za klasičen spor med strankama, temveč za postopek v katerem je bil ukrep izrečen pooblaščencu osebno, ni podlage za odločitev o stroških po kriteriju uspeha iz 154. člena ZPP. Čeprav je pritožnik s pritožbo uspel, mu pritožbeni stroški ne gredo, saj je odvetnik, ki je v postopku sam zastopal lastne interese. Odvetnik namreč ne more zaračunati stroške zastopanja samega sebe.

V skladu s prvim odstavkom 155. člena ZPP se upoštevajo le tisti stroški, ki so bili potrebni za pravdo. Tožnica je bila s strani sodišča prve stopnje sicer pozvana, naj poda odgovor na pritožbo pooblaščenca toženke, ker se je del pritožbenih navedb nanašal tudi na ravnanje njenega pooblaščenca. Za odločitev o bistvenem vprašanju zadeve pa tožničin odgovor ni bil potreben. Stroške odgovora, ki v ničemer niso pripomogli k odločitvi v tem sporu, ni možno šteti za strošek, ki bi bil potreben za ta spor. Glede na naravo postopka in okoliščine primera sodišče ocenjuje, da tožnica in pooblaščenec toženke sama krijeta svoje pritožbene stroške.

Izrek

I.Pritožbi pooblaščenca, odvetnika A. A. se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

II.Tožnica in pooblaščenec toženke sama krijeta svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 2. 12. 2024 toženkinemu pooblaščencu, odvetniku A. A. (v nadaljevanju: pooblaščenec toženke), izreklo denarno kazen 360 EUR zaradi zlorabe procesnih pravic in zavlačevanja postopka. Naložilo mu je plačilo denarne kazni ter odločilo, da mora v roku 15 dni plačati tudi sodno takso zaradi zavlačevanja sodnega postopka v višini 112,50 EUR na račun Okrožnega sodišča v Ljubljani.

2.Zoper sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP pritožil toženkin pooblaščenec, in pritožbenemu sodišču predlagal, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Tožnica je na pritožbo odgovorila in poudarila, da sodišču prepušča presojo potrebnosti ali sorazmernosti kazni ter ali bi bilo to mogoče doseči tudi z opominom. Tako toženkin pooblaščenec kot tožnica sta priglasila pritožbene stroške.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Sodišče prve stopnje je toženkinemu pooblaščencu zaradi zlorabe procesnih pravic in zavlačevanja postopka na podlagi tretjega odstavka 11. člena ZPP izreklo denarno kazen in naložilo obveznost plačila sodne takse zaradi zavlačevanja postopka na podlagi prvega odstavka 33. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1). Ugotovilo je, da je pooblaščenec dan pred izvedbo razpisanega pripravljalnega naroka in prvega naroka za glavno obravnavo za dne 17. 9. 2024, po elektronski pošti posredoval sodišču prošnjo za njun preklic in preložitev. Kot razlog je navedel zagotovitev kontradiktornosti postopka in pravice obeh strank do izjave ter napovedal, da bo istega dne vložil obsežnejšo pripravljalno vlogo z dokazi. Na podlagi njegovega predloga je sodišče naroka preklicalo in ju preložilo, pooblaščenec pa napovedane vloge in dokazov v obljubljenem roku ni predložil, temveč jo je vložil po substitutu šele na naroku 22. 10. 2024. Zaradi tega je moralo sodišče nasprotni stranki omogočiti dodaten 30-dnevni rok za izjavo o vlogi toženke. Sodišče prve stopnje je zato presodilo, da je pooblaščenec s takim ravnanjem zlorabil pravico do predloga za preložitev naroka in s tem zavlačeval postopek, zaradi česar mu je izreklo denarno kazen.

5.Pritožnik je neutemeljeno uveljavljal, da je bila vročitev izpodbijanega sklepa opravljena v nasprotju z določbami ZPP, ker bi moral biti sklep vročen izključno pooblaščencu toženke in ne tudi njej osebno. Določba 137. člena ZPP sicer določa, da se pisanja vročajo pooblaščencu, kadar ga stranka ima, kar je bilo v tem primeru tudi storjeno. Ker pa gre za sklep, s katerim je bil sankcioniran ravno strankin pooblaščenec zaradi svojega ravnanja v postopku, ki ga je vodil v imenu in za račun svoje stranke, je pravilno, da je bila z njim seznanjena tudi stranka. Stranka namreč upravičeno pričakuje, da bo obveščena, če je njen pooblaščenec v postopku sankcioniran zaradi zlorabe procesnih pravic ali drugih ravnanj, ki lahko vplivajo na njeno pravno varstvo. Vročitev sklepa stranki osebno tako ni v nasprotju z zakonom, temveč prispeva k transparentnosti postopka in varstvu zaupanja med stranko in njenim pooblaščencem.

6.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so nova dejstva in dokazi, ki jih je pooblaščenec navedel in predložil v pritožbi, dopustne pritožbene novote v smislu 337. člena ZPP. Po navedeni določbi sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 286. člena tega zakona. V obravnavanem primeru je pritožnik utemeljeno navajal, da mu sodišče prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa ni omogočilo, da bi se izjavil o očitanih kršitvah glede domnevne zlorabe procesnih pravic in zavlačevanja postopka. Na dan naroka 22. 10. 2024 pooblaščenec ni mogel vedeti, da bo sodišče kasneje izdalo izpodbijani sklep, zato teh dejstev in dokazov predhodno ni mogel predložiti. Zaradi tega so pritožbene novote dopustne in jih je sodišče dolžno upoštevati pri presoji pravilnosti izrečene denarne kazni.

7.V nadaljevanju navedeni razlogi zajemajo predvsem zdravstvene in družinske okoliščine, ki so preprečile pravočasno vložitev pripravljalne vloge. Sodišče ocenjuje, da so ti razlogi utemeljeni in relevantni za presojo pravilnosti izrečenega ukrepa. Iz pritožbenih navedb in predloženih dokazov izhaja, da je pooblaščenec 16. 9. 2024 zaprosil za preložitev naroka ter napovedal vložitev obsežnejše pripravljalne vloge, ki pa je ni mogel vložiti v obljubljenem roku. Pojasnil je, da je vlogo narekoval na diktafon in jo dal v prepis tajnici, pregledati in dokončati pa jo je nameraval naslednji dan. Do tega ni prišlo. Kot razlog je navedel družinske in osebne zdravstvene okoliščine (nega zaradi sinove poškodbe, hčerkina bolezen ter bolniška zaradi lastne bolezni). Kot dokaz tem trditvam je priložil odpustno pismo z dne 20. 9. 2024. Zaradi sinove poškodbe in hčerkine bolezni je bil na negi vse do 30. 9. 2024. Od 1. 10. 2024 do 5. 10. 2024 je imel razpisanih pet obravnav na sodišču. Za vikend od 5. 10. 2024 do 6. 10. 2024 je zbolel. Predložil je zdravniško potrdilo z dne 7. 10. 2024 iz katerega izhaja, da je bil bolniško odsoten od 7. 10. 2024 do 13. 10. 2024. Po vrnitvi na delo 14. 10. 2024 je imel še sedem razpisanih obravnav, kar je po njegovih navedbah objektivno onemogočilo dokončanje in vložitev pripravljalne vloge. Kot dokaz je predlagal lastno zaslišanje. Vse navedeno je uveljavljal kot opravičilo, zakaj napovedane pripravljalne vloge ni vložil v obljubljenem roku in da mu zaradi tega ne bi smelo biti očitano zavlačevanje postopka.

8.Po presoji pritožbenega sodišča so razlogi, ki jih je pooblaščenec navedel kot razlog zamude, opravičljivi in utemeljeni. Iz pritožbenih navedb in predloženih dokazov izhaja, da je pooblaščenec 16. 9. 2024 zaprosil za preložitev naroka in napovedal vložitev obsežnejše pripravljalne vloge, ki pa je zaradi nepričakovanih osebnih in zdravstvenih okoliščin ni mogel vložiti v obljubljenem roku. Če teh okoliščin ne bi bilo, bi bila vloga po vsej verjetnosti vložena že naslednji dan, torej na dan razpisanega naroka 17. 9. 2024. Predloženi dokazi jasno potrjujejo, da je bila vložitev pripravljalne vloge šele 22. 10. 2024 posledica opravičljivih razlogov in ne namernega zavlačevanja postopka ali zlorabe procesnih pravic. Pritožbeno sodišče zato ocenjuje, da niso bili izpolnjeni pogoji za izrek denarne kazni po tretjem odstavku 11. člena ZPP, saj se sankcija lahko izreče le, če je ravnanje stranke ali njenega pooblaščenca zavestno in namenjeno oviranju postopka. V obravnavanem primeru takšnih okoliščin ni mogoče ugotoviti. Ravnanje pooblaščenca je bila posledica nepredvidenih okoliščin, ne pa namerne opustitve ali zlorabe procesnih pravic. Zato je pritožbeno sodišče odločilo tako kot izhaja iz izreka predmetnega sklepa in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).

9.Pritožbeni očitek, da naj bi se postopek zavlekel zaradi ravnanja pooblaščenca tožnice, ni utemeljen. Drži, da je na naroku 22. 10. 2024 podal na zapisnik obsežne navedbe, dokazne predloge in zvišal tožbeni zahtevek, vendar pa je vse to bilo opravljeno v okviru že razpisanega naroka in je predstavljalo uresničevanje pravice do izjave strank. Takšno ravnanje je skladno z določbami pravdnega postopka in ne pomeni zlorabe procesnih pravic. Dejstvo, da je bilo nasprotni stranki zaradi zagotovitve načela kontradiktornosti omogočeno, da se o novih navedbah izjavi v dodatnem roku, ne pomeni zavlačevanja postopka s strani tožnice. Dodatni rok je procesna posledica, ki izhaja iz dolžnosti sodišča, da varuje pravico vsake stranke do izjave. Vsak očitek o domnevni neenaki obravnavi strank in pooblaščencev je tako neutemeljen.

10.Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da preložitev naroka ni posledica ravnanja pooblaščenca, ker sam naroka ne more preklicati. Res je, da naroke razpisuje in preloži izključno sodišče, vendar je bila odločitev o preložitvi sprejeta na podlagi njegovega predloga in obrazložitve, da bo vložena obsežnejša pripravljalna vloga, kar se v nadaljevanju ni uresničilo. Vzročna zveza med njegovim ravnanjem in posledično preložitvijo naroka je zato očitna.

11.O pritožbenih stroških je pritožbeno sodišče odločilo ob upoštevanju narave obravnavanega primera, ki se je vodil zaradi izreka denarne kazni pooblaščencu tožene stranke zaradi domnevne zlorabe procesnih pravic. Ker ne gre za klasičen spor med strankama, temveč za postopek v katerem je bil ukrep izrečen pooblaščencu osebno, ni podlage za odločitev o stroških po kriteriju uspeha iz 154. člena ZPP. Čeprav je pritožnik s pritožbo uspel, mu pritožbeni stroški ne gredo, saj je odvetnik, ki je v postopku sam zastopal lastne interese. Odvetnik namreč ne more zaračunati stroške zastopanja samega sebe.

-------------------------------

1Prim. VSL sodba in sklep II Cp 3379/2015, 26. 1. 2016.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 11, 11/3, 154, 137, 337

Zakon o sodnih taksah (2008) - ZST-1 - člen 33, 33/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.