Jedro

Če v obtožnem predlogu ni navedena krivdna oblika za malomarnostni delikt in če niso navedeni konkretni očitki, kaj je obdolženec storil ali opustil, tak opis dejanskega stanja ne pomeni kaznivega dejanja. Zato je pravilna izdaja oprostilne sodbe po 1. tč. 358. čl. ZKP.

Izrek

Pritožba oškodovanke kot tožilke Z. G. se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje. Oškodovanka Z. G. je dolžna plačati povprečnino v znesku 80.000,00 SIT.

Obrazložitev

Z v uvodu navedeno sodbo je bil obdolženi D. I. oproščen obtožbe zaradi kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti po I., II. in III. odstavku 317. člena Kazenskega zakonika. Odločeno je še bilo, da je po III. odstavku 96. člena Zakona o kazenskem postopku oškodovanka kot tožilka dolžna plačati stroške kazenskega postopka iz 1. do 6. točke II. odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku, pri čemer se povprečnina odmeri na 80.000,00 SIT, potrebne izdatke obdolženca, ter potrebne izdatke in nagrado njegovega zagovornika.   Proti tej sodbi se je pravočasno pritožila oškodovanka kot tožilka po svoji pooblaščenki, ki kot pritožbeni razlog navaja bistveno kršitev določb kazenskega postopka in kršitev kazenskega zakona. Predlagala je razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.   Pritožba ni utemeljena.   V nasprotju s pritožnico meni sodišče druge stopnje, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Pritožnica se namreč ne strinja z ugotovitvijo prvostopenjskega sodišča, da tenor subsidiarnega obtožnega predloga ne vsebuje vseh zakonsko določenih znakov kaznivega dejanja. V zvezi s tem je treba pritožnici pojasniti, da morajo tudi pri obtožnem predlogu iz opisa kaznivega dejanja izhajati zakonski znaki kaznivega dejanja, pritožnica namreč zmotno misli, da Zakon o kazenskem postopku zahteva, da iz opisa kaznivega dejanja izhajajo zakonski znaki samo pri obtožnici. Subsidiarni obtožni predlog oškodovanke kot tožilke torej ne vsebuje vseh elementov, ki jih določa Zakon o kazenskem postopku. Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da v obtožnem predlogu z dne 25. 11. 1997 ni navedena krivdna oblika storitve kaznivega dejanja. Kaznivo dejanje povzročitev splošne nevarnosti je namreč mogoče storiti z direktnim ali eventualnim naklepom, ali pa iz malomarnosti, kar pa iz opisa kaznivega dejanja v subsidiarnem obtožnem predlogu ni razvidno. Gre torej za opustitev opisa subjektivnega odnosa storilca do kaznivega dejanja. Navajanje pritožnice, da je krivdna oblika zajeta pod točko II. vloge z dne 25. 11. 1997, s tem, ko je v osmem odstavku navedeno, da so bile plošče skladiščene malomarno, je za sodišče druge stopnje nesprejemljivo. Vsebina pod točko II. vloge z dne 25. 11. 1997 ni sestavni del opisa dejanja pod subsidiarno obtožbo, temveč gre za historični potek dogodkov, ki so se zgodili tega dne, ko naj bi bilo storjeno kaznivo dejanje. Prvostopenjsko sodiše pa je prav tako pravilno ugotovilo, da se očitek v tenorju subsidiarnega obtožnega predloga "...poskrbljeno pa tudi ni bilo..." nanaša na nedoločen krog oseb, zaposlenih v prodajalni R. d.d. v Š.  in ne na točno določeno osebo, obdolženega D. I.. Tako manjkajo konkretni očitki, kar je obdolženi storil ali opustil v tej smeri. Tudi v tem primeru je nesprejemljivo navajanje pritožnice, da je odgovorna oseba za takšno ravnanje razvidna iz 9. odstavka točka II. vloge z dne 25. 11. 1997, ker historični potek dogodkov, opisan pod točko II, ni sestavni del opisa dejanja subsidiarne obtožbe. Tako je odločitev prvostopenjskega sodišča o tem, da je obdolženega D. I. oprostilo obtožbe po 1. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku, ker subsidiarni obtožni predlog ne obsega vseh sestavin, ki jih zahteva Zakon o kazenskem postopku, pravilna. Pri odločanju o pritožbi ni bilo zaslediti kršitev, ki se upoštevajo po uradni dolžnosti. Zaradi neuspeha s pritožbo mora oškodovanka plačati povprečnino v višini 80.000,00 SIT, ki je edini strošek tega pritožbenega postopka. Znesek je odmerjen glede na zapletenost zadeve in trajanje pritožbenega postopka, ter je prilagojen premoženjskim razmeram oškodovanke, kakršne so ugotovljene v postopku na prvi stopnji.