Jedro

Pri presoji glede dodelitve BPP je kot pogoj potrebno upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Predvsem je potrebno upoštevati, da zadeva ni očitno nerazumna oz. da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. Ta pogoj mora biti izpolnjen poleg pogoja, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj. Ne glede na finančne okoliščine, ki so pri tožniku nesporno izkazane, pa morata biti oba pogoja, to je finančni pogoj in pogoj verjetnega izgleda za uspeh, kumulativno izpolnjena.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je predsednica Upravnega sodišča RS odločila, da se prošnja tožnika za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi stopnji v zvezi s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani Bpp 120/2013-2 z dne 16. 7. 2013 ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka, zavrne. Tožnik je 23. 8. 2013 pri Upravnem sodišču RS v Ljubljani vložil tožbo zoper odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani Bpp 120/2013-2 ter hkrati podal tudi prošnjo za dodelitev BPP. Ker je bilo iz odločbe Centra za socialno delo Domžale 27. 3. 2013 razvidno, da je upravičen do denarne socialne pomoči za obdobje od 1. 4. do 30. 9. 2013, se njegov finančni položaj v postopku ni ugotavljal. V skladu s prvim odstavkom 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) se kot pogoji za ugotavljanje upravičenosti do dodelitve BPP upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi v zvezi, s katero vlaga prosilec prošnjo za odobritev BPP. Te zakon primeroma našteva. Med drugim se presoja tudi, ali je zadeva očitno nerazumna oziroma ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh ter jo je tudi razumno sprožati. Ob dodelitvi BPP morajo biti kumulativno izpolnjeni tako finančni pogoji, kot tudi objektivni pogoji iz prvega in iz drugega odstavka 24. člena ZBPP. Tako je potrebo upoštevati kriterije razumnosti zadeve, saj v nobenem primeru ni namen odobritve BPP v zadevah, ki so očitno nerazumne oziroma nimajo verjetnega izgleda za uspeh.

Tožnik v predmetni zadevi prosi za dodelitev BPP v zvezi z vloženo tožbo zoper odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani Bpp 120/2013-2 z dne 16. 7. 2013, s katero je bila zavrnjena njegova prošnja za dodelitev izredne BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi stopnji v zvezi s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani Bpp 66/2013-2 z dne 13. 5. 2013 ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. S to odločbo je bila zavrnjena prošnja za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi stopnji v zvezi s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo tega sodišča Bpp 23/2013-4 z dne 4. 3. 2013. S to pa je bila zavrnjena prošnja za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi stopnji v zvezi s tožbo zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 1641/2010 z dne 17. 12. 2012 ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. S slednjo je bila zavrnjena prosilčeva prošnja za dodelitev izredne BPP z dne 16. 6. 2010 za pravno svetovanje in zastopanje pred sodišči prve in druge stopnje v pravdnem postopku zaradi plačila odškodnine zoper A. d.d. in v kazenskem postopku zaradi sestave kazenskih ovadb zoper odvetnico B.B. ter kot oprostitev plačla stroškov postopka.

Organ za BPP Upravnega sodišča RS je z odločbo 120/2013-2 z dne 16. 7. 2013 presojal ali ima tožnik verjetne izglede za uspeh v upravnem sporu zoper odločbo Bpp 66/2013-2 z dne 13. 5. 2013. Ocenil je, da ni imel verjetnega izgleda za uspeh, zato je tožnikovo prošnjo na podlagi prvega odstavka 24. člena v zvezi z drugim odstavkom 37. člena ZBPP zavrnil kot neutemeljeno. Ta odločitev se je izkazala tudi za pravilno, saj Upravno sodišče RS v Ljubljani s sodbo I U 1022/2013 z dne 5. 7. 2013 tožbo prosilca zoper odločbo Bpp 66/2013 z dne 13. 5. 2013 zavrnilo.

Tožnik v tožbi navaja, da se z odločbo Upravnega sodišča RS ne strinja in da bo s pomočjo dodeljena BPP navedel vsa dejstva, ki utemeljujejo verjetnost uspeha. Tožnik sodišče prosi, da ga tudi prosti plačila vseh sodnih stroškov in taks. Sodišče krši Ustavo RS in Evropsko konvencijo za človekove pravice, ker tožniku že od samega začetka ne dodeli BPP. Tožnik je neuka stranka in dokler mu ne bo nudena ustrezna BPP za pravilno reševanje sporov, nobena sodba ne bo zakonita. Tožena stranka napačno ugotavlja, da ni izgledov za uspeh, česar ne obrazloži. V demokratični državi bi se tožniku dodelilo odvetnika. Povsem upravičen je do dodelitve BPP, saj nima sredstev za najem odvetnika. Predmetna zadeva se nanaša na sprožitev kazenskega pregona in vložitev odškodninske tožbe zoper odvetnico B.B. ter A. d.d.. Zaradi nedopustnega ravnanja odvetnikov in Okrožnega sodišča v Ljubljani je tožnik ostal brez odvetnika, ki ga je v tej zadevi zastopal. S takšnim ravnanjem tožena stranka ščiti nezakonito, nedopustno in kriminalno delo odvetnice B.B. (ki ne odgovarja za storjene zločine). Škoda, ki je bila tožniku povzročena, je neprecenljiva. Tožnik bo prisiljen sprožiti nove odškodninske in kazenske postopke, dokler ne bo sodni sistem procesiral pošteno, zakonito in pravilno odločitev.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in sodišču predlaga naj tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se z razlogi izpodbijane odločbe strinja in jih na podlagi prvega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v izogib ponavljanju posebej ne navaja, glede tožbenih navedb pa dodaja: Tožena stranka je v predmetni zadevi odločila na podlagi 24. člena ZBPP, ki ga je tudi pravilno uporabila. Pri presoji glede dodelitve BPP je kot pogoj potrebno upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Predvsem je potrebno upoštevati, da zadeva ni očitno nerazumna oz. da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. Ta pogoj mora biti izpolnjen poleg pogoja, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj. Ne glede na finančne okoliščine, ki so pri tožniku nesporno izkazane, pa morata biti oba pogoja, to je finančni pogoj in pogoj verjetnega izgleda za uspeh, kumulativno izpolnjena. Po določbi tretjega odstavka 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev tudi, če bi njen finančni položaj to omogočal ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

V obravnavanem primeru tudi po mnenju sodišča pogoj, da so podani verjetni izgledi za uspeh, niso izkazani. Iz listin upravnega spisa nesporno izhaja, da je tožnik v prošnji za dodelitev BPP navedel, da želi vložiti kazensko ovadbo zoper odvetnico B.B. in odškodninsko tožbo zoper A. d.d., kjer je imela odvetnica zavarovano odvetniško dejavnost. Organ za BPP Okrožnega sodišča v Ljubljani je ocenil, da niso bile podane predpostavke za uveljavljanje odškodninske odgovornosti in da niso bili pojasnjeni elementi kaznivega dejanja, ki naj bi ga odvetnica storila. Tožnik je le pavšalno navajal, da odvetnico obtožuje zarote, korupcije, nespoštovanja etičnih in moralnih obvez do stranke in da mu je že v preteklosti škodovala. Pri tem pa tožnik ni navedel nastale škode. Iz predložene dokumentacije tudi ne izhaja nedopustnost ravnanja navedene odvetnice, zato je Organ za BPP Okrožnega sodišča v Ljubljani zaključil, da dodelitev BPP v tej zadevi ni smiselna. Pri odločanju o upravičenosti do vseh oblik BPP je tako tožena stranka na podlagi razpoložljivih podatkov pravilno ocenila, da niso izpolnjeni procesni pogoji iz 24. člena ZBPP. Ker v obravnavanem primeru pogoj iz 24. člena ZBPP da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tudi po presoji sodišča ni izpolnjen, je tožena stranka utemeljeno zavrnila tožnikovo vlogo za dodelitev BPP v predmetni zadevi. Sodišče kot pavšalne in neutemeljene zavrača tožbene ugovore, da naj bi tožena stranka kršila Ustavo RS in EKČP. Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno uporabila materialno pravo, sodišče pa tudi ni našlo kršitev pravil postopka.

Tožnik je v tožbi tudi predlagal, naj mu sodišče v zvezi z njo dodeli BPP. To njegovo prošnjo je obravnaval Organ za BPP pri Upravnem sodišču RS in jo z odločbo Bpp 252/2013-2 z dne 15. 11. 2013, zavrnil. Neutemeljen je tudi predlog tožnika, da naj sodišče odloči o taksni oprostitvi v zadevi. Na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) se taksa ne plačuje v postopkih odločanja o dodelitvi BPP.

Ker je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo tudi ni našlo kršitve določb Ustave Republike Slovenije in EKČP oz. drugih nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo.