Jedro

Namen začasnih odredb v družinskih postopkih je v začasni regulaciji stanja do zaključka postopka, tako da se zavaruje korist otroka. V tej luči je treba interpretirati verjetnost, da bo otrok brez posredovanja sodišča ogrožen.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo predlogu predlagateljice in izdalo začasno odredbo, po kateri je nasprotni udeleženec za preživljanje mladoletnih otrok A. A., B. B. in C. C. dolžan plačevati mesečno preživnino za vsakega po 80 EUR, na osebni račun predlagateljice, vse do prve uskladitve preživnin, nato pa v zvišanih zneskih (I./1. točka izreka). Za primer neizpolnitve obveznosti je dovolilo izvršbo z rubežem denarnih sredstev na računih nasprotnega udeleženca in z rubežem pokojnine ter morebitnih drugih stalnih prejemkov (I./2. točka izreka) ter v presežku do zahtevane preživnine v višini 100 EUR mesečno za vsakega mladoletnega otroka predlog zavrnilo (II. točka izreka).

2. Zoper sklep vlagata pritožbo oba udeleženca.

3. Predlagateljica se pritožuje zoper zavrnilni del sklepa iz pritožbenih razlogov zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja, s predlogom, da sodišče izpodbijani sklep spremeni, tako da v celoti ugodi njenemu predlogu za izdajo začasne odredbe. Opozarja, da nasprotni udeleženec že četrto leto ne prispeva h kritju preživninskih potreb otrok. Ker je že tri leta in pol v zaporu, s svojim preživljanjem nima stroškov. Sodišče je zanemarilo dejstvo, da poleg pokojnine prejema še dodatek za dopustovanje (37 EUR mesečno), o čemer sklep nima razlogov. Nasprotni udeleženec mesečno razpolaga najmanj s 476 EUR ter bi lahko brez ogrožanja za lastno preživljanje plačeval preživnino v višini 100 EUR za vsakega otroka.

4. Nasprotni udeleženec pritožbo vlaga zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Meni, da pogoji za izdajo začasne odredbe niso izpolnjeni, saj predlagateljica zgolj z zatrjevanjem, da z zaslužkom in socialnimi transferji ne more zagotoviti osnovnega preživljanja, ni zadostila trditveni in dokazni podlagi. Ker nasprotni udeleženec ne prejema prilivov nad 50 % minimalne plače, izvršba ne more biti uvedena ter je sklep tudi iz tega razloga nezakonit. 5. Oba udeleženca sta odgovorila na nasprotni pritožbi in predlagala njuni zavrnitvi.

6. Pritožbi nista utemeljeni.

7. Družinski zakonik (DZ) začasno odredbo o preživljanju otroka izrecno omenja v šesti alineji prvega odstavka 162. člena. Tako kot ostale začasne odredbe v družinskih zadevah se tudi ta izda, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen DZ). To pa je po drugem odstavku 157. člena DZ takrat, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju. Navedena škoda obsega škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju otroka ali na otrokovem premoženju (tretji odstavek 157. člena DZ). Otrokova ogroženost in obstoj škode oziroma njen verjeten nastanek sta pravna standarda, ki ju je treba napolniti glede na okoliščine konkretnega primera, kar je v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje ustrezno storilo.

8. Stališče nasprotnega udeleženca, da bi bila izdaja začasne odredbe dopustna le, če predlagateljica ne bi zmogla sama v celoti zagotoviti najosnovnejših potreb otrok, je materialnopravno zmotno1. Namen začasnih odredb v družinskih postopkih je v začasni regulaciji stanja do zaključka postopka, tako da se zavaruje korist otroka. V tej luči je treba interpretirati verjetnost, da bo otrok brez posredovanja sodišča ogrožen. Predlagateljica je že v predlogu za izdajo začasne odredbe podrobno opisala potrebe otrok in svoje slabo premoženjsko stanje, kar je dodatno opredelila na naroku 11. 10. 2022, zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da ni zadostila trditveni in dokazni podlagi za izdajo začasne odredbe. Pritožbeno sodišče tudi v celoti pritrjuje zaključku sodišča, da njeni dohodki niso dovolj visoki, da bi lahko pokrila stroške preživljanja sebe in treh mladoletnih otrok brez škode za njihov telesni in duševni razvoj. Ob dejstvu, da nasprotni udeleženec že 4 leta ne prispeva k preživljanju otrok, čeprav prejema redno mesečno pokojnino, pri čemer stroškov za lastno preživljanje na prestajanju zaporne kazni nima, je odločitev sodišča, da so pogoji za izdajo začasne odredbe o preživljanju otrok izpolnjeni, nedvomno pravilna.

9. Sodišče prve stopnje je po ugotovitvi prihodkov obeh udeležencev z verjetnostjo zaključilo, da bo za preprečitev ogroženosti otrok zadoščala preživnina v višini 80 EUR mesečno. Predlagateljica te ugotovitve argumentirano ne izpodbija, temveč upravičenost do višje preživnine utemeljuje s spregledanim prejemkom nasprotnega udeleženca na račun enkratnega letnega dodatka upokojencem z nizko pokojnino. S tem argumentom spremembe začasno določene preživnine ne more doseči. 10. Nasprotni udeleženec sklepu neutemeljeno očita nezakonitost zaradi neupoštevanja omejitve izvršbe po 102. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Te omejitve bo namreč dolžan spoštovati izvrševalec sklepa o izvršbi, upoštevaje vsakokratni priliv tekočega meseca, tako da bo nasprotnemu udeležencu ostal zakonsko zagotovljeni minimum sredstev za preživetje.

11. Ker glede na navedeno pritožbi nista utemeljeni, ju je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1).

12. Ker so stroški, ki so nastali v zvezi z izpodbijano začasno odredbo, del stroškov postopka (prvi odstavek 151. člena ZPP), je pritožbeno sodišče tudi odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo.

1 Primerjaj sklepa VSL: IV Cp 809/2020, IV Cp 977/2020.