Jedro

Po prvem odstavku 190. člena OZ je tisti, kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, prejeto dolžan vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožeča stranka od tožene stranke uveljavljala povrnitev denarnih zneskov, do katerih je bila slednja upravičena na podlagi pravnomočnih sodnih odločb. Pravni temelj torej v konkretnem primeru obstaja, zato predpostavke iz 190. člena OZ za ugoditev zahtevku niso izpolnjene. Nepomembno pri tem je, ali pravni temelj predstavlja sklep o izvršbi, izdan po vloženem predlogu na podlagi verodostojne listine, ker mu dolžnik ni ugovarjal, ali sodba, izdana v pravdnem postopku. OZ za razlikovanje namreč ne daje podlage.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 57795/2016 z dne 2. 6. 2016 razveljavilo tudi v prvem in tretjem odstavku izreka in tožbeni zahtevek zavrnilo (I. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo, da mora toženi stranki povrniti 368,00 EUR pravdnih stroškov (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi. Podredno temu je predlagala, da pritožbeno sodišče sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ker se tožbeni zahtevek tožeče stranke nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, obravnavani gospodarsko pravni spor teče po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP). O pritožbi zoper sodbo je zato na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločal sodnik posameznik.

6. Po prvem odstavku 190. člena OZ je tisti, kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, prejeto dolžan vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožeča stranka od tožene stranke uveljavljala povrnitev denarnih zneskov, do katerih je bila slednja upravičena na podlagi pravnomočnih sodnih odločb. Pravni temelj torej v konkretnem primeru obstaja, zato predpostavke iz 190. člena OZ za ugoditev zahtevku niso izpolnjene. Nepomembno pri tem je, ali pravni temelj predstavlja sklep o izvršbi, izdan po vloženem predlogu na podlagi verodostojne listine, ker mu dolžnik ni ugovarjal, ali sodba, izdana v pravdnem postopku. OZ za razlikovanje namreč ne daje podlage.

7. Ker tožeča stranka ni uspela s pritožbo, so neutemeljeni tudi pritožbeni očitki o tem, kdo nosi pravdne stroške.

8. Uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Ker pritožbeno sodišče kršitev, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), ni zasledilo, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP). Sodišče je odgovarjalo zgolj na pritožbene razloge, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

9. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela. Zato sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Tožena stranka pa sama nosi stroške v zvezi z odgovorom na pritožbo, saj ta v ničemer ni prispeval k odločitvi pritožbenega sodišča (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).