Jedro

Res je, da je za meritev razdalj mogoče na svetovnem spletu najti številne spletne daljinomere npr. ViaMichelin, na katerega se sklicuje pritožnik, pa tudi Google Zemljevidi. Vsak od navedenih ponudnikov pokaže nekoliko različno razdaljo za isto relacijo, vendar se je sodišče prve stopnje po mnenju pritožbenega sodišča pravilno oprlo na podatke spletnega mesta zemljevid.najdi.si, ki je s sklepom Vlade RS prepoznano kot zanesljivo in verodostojno za tovrstno uporabo.

Izrek

I. Pritožba se kot neutemeljena zavrne.

II. Pritožnik je dolžan plačati sodno takso v višini 50,00 EUR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom sodnemu vročevalcu – detektivu priznalo nagrado in stroške za skupno šest uspešnih vročitev sodnih pisanj po zaprosilih z dne 4. 11. 2019 in 22. 11. 2019, v skupni višini 309,71 EUR (vključno z 22% DDV), v presežku pa zahtevke za plačilo zavrnilo. Odločilo je tudi, da plačilo priznanega zneska izvrši finančno – računovodska služba Okrožnega sodišča v Celju iz proračunskih sredstev na račun vročevalca, 30. dan po prejemu računa.

2. Zoper sklep se pritožuje vročevalec, ki ne navaja pritožbenih razlogov po 370. členu Zakona o kazenskem postopku (ZKP) iz navedb pa smiselno izhaja, da uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe Pravilnika o vročanju po detektivih in izvršiteljih v civilnih sodnih postopkih in v kazenskem postopku (Uradni list RS št. 61/2019 z dne 11. 10. 2019). V pritožbi navaja, da se pritožba nanaša na tč. 6 omenjenega sklepa, kjer sodišče navaja, da je narobe obračunal prevožene kilometre, čeprav je upošteval najkrajšo pot, ki jo je obračunal po podatkih Via Michelin, kjer pa je očitno prišlo do razhajanj. Sodišče v zaprosilih ni navedlo, da mora pri podatkih upoštevati razdaljo po zemljevidi.najdi.si, saj je vse stroške in kilometrino doslej obračunaval po Via Michelin ter ni primerjal s podatkih kakšnih drugih podatkovnih baz. Zato meni, da je svoje stroške priglasil upravičeno in v pravi višini.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Za obračunavanje nagrade in povračila stroškov detektivom in izvršiteljem za vročanje v civilnih sodnih postopkih in kazenskem postopku se od 20. 10. 2019 dalje uporablja Pravilnik o vročanju po detektivih in izvršiteljih v civilnih sodnih postopkih in v kazenskem postopku (v nadaljevanju pravilnik), ki v prvem odstavku 8. člena določa, da je vročevalec upravičen do nagrade za uspešno opravljeno vročitev in do povračila prevoznih stroškov ter do povrnitve drugih stroškov, za katere sodišče na podlagi predloženih dokazil oceni, da so bili potrebni. Tretji odstavek 9. člena pravilnika pa določa, da se prevozni stroški obračunavajo v višini stroškov prevoza z javnim prevoznim sredstvom; če pa vročevalec uporablja lastno motorno vozilo, se mu prizna kilometrina v višini 8 % cene neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov. Prevozni stroški se povrnejo za potovanje po najkrajši poti.

5. Kot je razvidno iz 5. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje za vročitev pisanj 28. 11. 2019 M. L., I. J. in pravni osebi N. d. o. o. vročevalcu priznalo potne stroške v višini 3,47 EUR namesto priglašenih 3,80 EUR, za vročitve pisanj 29. 11. 2019 pravni osebi S. d. o. o. pa 4,07 EUR namesto priglašenih 4,36 EUR. Pri tem je upoštevalo višino cene 95-oktanskega bencina, kot jo je opredelil vročevalec v stroškovnikih tj. 0,096 EUR/liter. Do razlike pa je prišlo pri izračunu prevoženih kilometrov, saj je pri tem sodišče prve stopnje upoštevalo meritev razdalje najkrajše poti po izračunu na spletni strani https://zemljevid.najdi.si, vročevalec pa naj bi po navedbah v pritožbi število prevoženih kilometrov priglasil po izračunu na spletni strani www.viamichelin.com.

6. Iz zgoraj povzete določbe tretjega odstavka 9. člena pravilnika je razvidno, da ta določa le metodo obračuna kilometrine tj. "po najkrajši poti", ne določa pa izrecno, na kakšen način naj sodišče ugotovi najkrajšo pot oz. katero orodje naj se uporabi za meritev prevoženih kilometrov. Ker gre za pravno praznino, jo je sodišče dolžno zapolniti z ustrezno analogijo. Tako je glede vprašanja, katerega izmed številnih spletnih daljinomerov uporabiti pri obračunavanju kilometrine, mogoče upoštevati peti odstavek 9. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v kazenskem postopku (Uradni list RS št. 61/1997), ki pa določa, da se razdalja, za katero se povrnejo stroški za prevožene kilometre, ugotovi po uradnih podatkih pristojnega organa. Ker sodišče s takimi podatki ne razpolaga, je ob utemeljenem smiselnem upoštevanju sklepa Vlade RS št. 00730-50/2012/7 z dne 10. 1. 2013 za namen povračila stroškov in drugih prejemkov ter drugih pravic in obveznosti zaposlenih v organih državne uprave, uporabilo spletni daljinomer zemljevid.najdi.si. Res je, da je za meritev razdalj mogoče na svetovnem spletu najti številne spletne daljinomere npr. ViaMichelin, na katerega se sklicuje pritožnik, pa tudi Google Zemljevidi. Vsak od navedenih ponudnikov pokaže nekoliko različno razdaljo za isto relacijo, vendar se je sodišče prve stopnje po mnenju pritožbenega sodišča pravilno oprlo na podatke spletnega mesta zemljevid.najdi.si, ki je s sklepom Vlade RS prepoznano kot zanesljivo in verodostojno za tovrstno uporabo. Ni pa mogoče spregledati, da so razlike med meritvami kilometrov minimalne in ob upoštevanju izračuna potnih stroškov gre za tako minimalne razlike med priglašenimi in priznanimi zneski teh stroškov (0,33 EUR in 0,29 EUR, skupaj torej 0,62 EUR), da to bistveno ne vpliva na položaj vročevalcev.

7. Glede na navedeno in ker niso podani razlogi, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 402. člena ZKP), je pritožbeno sodišče pritožbo vročevalca kot neutemeljeno zavrnilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).

8. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, mu je pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 96. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 98. člena ZKP naložilo plačilo stroškov pritožbenega postopka – sodno takso, ki jo je odmerilo v skladu s tarifno številko 7404 Taksne tarife Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v višini 50,00 EUR.