Jedro

Tožnik je s stopnjo verjetnosti izkazal, da je njegova edina dejavnost dejavnost nosilca skupnega načrta za ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami oziroma opravljanje tega skupnega načrta in da vse svoje prihodke ustvari z opravljanjem te dejavnosti. Izbris tožnika oziroma njegovega skupnega načrta iz evidence načrtov ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami bi torej pomenil prepoved oziroma nezmožnost opravljanja edine dejavnosti tožnika ter s tem nezmožnost ustvarjanja prihodkov oziroma obstoja na trgu, to pa je škoda, ki pomeni težko popravljivo škodo v smislu 32. člena ZUS-1. Tožnik je predlogu za izdajo začasno odredbe predložil dopis toženke – Seznanitev, iz katerega izhaja, da je ta začela postopek izbrisa tožnika oziroma njegovega skupnega načrta iz evidence načrtov ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami. V Seznanitvi se izrecno navaja, da je izpodbijana odločba o določitvi finančnega jamstva za leto 2021 dokončna ter izvršljiva in ker tožnik ni zagotovil finančnega jamstva, je toženka zoper tožnika začela postopek izbrisa na podlagi tretje alineje drugega odstavka 17. člena Uredbe o odpadnih nagrobnih svečah. Predložen dokaz po oceni sodišča izkazuje nujnost zadržanja izvršljive odločbe toženke, saj bo sicer tožniku onemogočeno učinkovito sodno varstvo, namreč sodišče sledi tožniku, da bi, kolikor bi v tem trenutku sledil izpodbijani odločbi in zagotovil finančno jamstvo, tožba izgubila smisel, saj odprava izpodbijane odločbe ali ugotovitev nezakonitosti izpodbijane odločbe ne bi avtomatično pomenila odprave zagotovljenega finančnega jamstva v obliki bančne garancije ali zavarovalne police.

Izrek

I. Zahtevi za izdajo začasne odredbe se ugodi in se izvršitev 1. in 2. točke izreka odločbe Republike Slovenije za okolje, št. 35473-211/2021-1 z dne 30. 6. 2021, odloči do izdaje pravnomočne odločitve sodišča v tem upravnem sporu.

II. Odločitev o stroških postopka si sodišče pridrži za odločitev o glavni stvari.

Obrazložitev

1. Tožnik s tožbo, ki jo sodišče obravnava v tem upravnem sporu, izpodbija odločbo Agencije Republike Slovenije za okolje, s katero je ta tožniku kot nosilcu skupnega načrta ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami na podlagi odločbe toženke z dne 12. 2. 2013, ki je bila spremenjena dne 12. 5. 2014 in 3. 5. 2019, vpisanega v evidenco nosilcev načrtov ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami pod zaporedno številko 3, za leto 2021 določila finančno jamstvo za izvajanje tega skupnega načrta ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami v višini 528.341,98 EUR (1. točka izreka) ter da mora tožnik finančno jamstvo, določeno v prejšnji točki, predložiti najpozneje do 1. septembra 2021 v obliki bančne garancije ali zavarovalne police, pri čemer mora biti finančno jamstvo veljavno še dvanajst mesecev po njegovi izdaji (2. točka izreka). V obrazložitvi se organ sklicuje na Uredbo o odpadnih nagrobnih svečah (Uredba).

2. Drugostopni organ je pritožbo tožnika zavrnil. 3. Po vložitvi tožbe je tožnik vložil zahtevo za izdajo začasne odredbe po 32. členu Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Navaja, da s predlogom za izdajo začasne odredbe želi zagotoviti učinkovitost predmetnega sodnega varstva zoper izpodbijano odločbo, saj tožniku zaradi dokončnosti in izvršljivosti izpodbijane odločbe neposredno grozi težko popravljiva škoda in sicer izbris skupnega načrta za ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami, katerega nosilec je tožnik, iz evidence načrtov ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami, skladno s tretjo alinejo drugega odstavka 17. člena Uredbe, ter posledično nemožnost opravljanja edine oziroma poglavitne dejavnosti. Navaja, da je toženka izpodbijano odločbo izdala v postopku določitve višine finančnega jamstva za izvajanje skupnega načrta za ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami, v skladu z določbami 21.-23. člena Uredbe, vendar pa gre za abstraktno obveznost, ki ne more neposredno obvezovati ne nosilca skupnega načrta ne katerekoli druge osebe. Po vložitvi tožbe je prejel dopis toženke in sicer seznanitev z uvedbo postopka izbrisa iz evidence načrtov ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami z dne 13. 4. 2022, (Seznanitev), iz katerega izhaja, da je toženka začela postopek izbrisa tožnika iz evidence načrtov ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami, če tožnik ne zagotovi finančnega jamstva iz 21. člena Uredbe. Tožnik ni predložil finančnega jamstva, ker se z naložitvijo ne strinja, saj meni, da temelji na neustavnih in nezakonitih določbah Uredbe. Tožniku zato grozi težko popravljiva škoda zaradi okrnitve učinkovitega sodnega varstva, saj če sodišče ne bi izdalo predlagane začasne odredbe, bi bil tožnik prisiljen izdati finančno jamstvo v obliki garancije ali zavarovalne police, kar pa bi pomenilo izgubo pravnega interesa za vodenje upravnega spora, bodisi bi mu grozil izbris skupnega načrta iz evidence načrtov, s tem pa tudi nezmožnost opravljanje glavne oziroma poglavitne dejavnosti. Obe škodi sta tesno povezani. Tožnik je bil ustanovljen izključno z namenom, da postane nosilec skupnega načrta ter s tem izvajalec dejavnosti nosilca skupnega načrta in je to njegova edina dejavnost. Na podlagi te dejavnosti ustvarja vse svoje prihodke, kar izhaja iz izseka iz glavne knjige z dne 9. 5. 2022, drugih dohodkov ne ustvarja. Enako izhaja iz izpisa iz AJPES - podatki iz letnega poročila za obdobje od 1. 1. 2021 do 31. 12. 2021. Posledica izbrisa tožnika oziroma skupnega načrta iz evidence načrtov bi pomenila prepoved oziroma nezmožnost opravljanja edine dejavnosti tožnika ter s tem nemožnost ustvarjanja prihodkov oziroma obstoja na trgu. Glede na navedeno je torej težko popravljiva škoda v konkretnem primeru vsaj s stopnjo verjetnosti izkazana. Meni tudi, da javna korist ne bo prizadeta, ne glede na to pa meni, da so škoda in posledice, ki bi nastali tožniku zaradi izbrisa, mnogo večje. Predlaga, da se izvršitev 1. in 2. točke izreka izpodbijane odločbe odloži do izdaje pravnomočne odločitve sodišča v tem upravnem sporu in povrnitev stroškov postopka.

4. Toženka na predlog za izdajo začasne odredbe ni odgovorila.

5. Predlog za izdajo začasne odredbe je utemeljen.

6. Uvodoma sodišče ugotavlja, da so procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo predlagane začasne odredbe izkazane. Tožba je bila vložena pravočasno, zoper upravni akt, vlaga pa jo oseba, ki je za vložitev aktivno legitimirana.

7. Na podlagi drugega odstavka 32. člena ZUS-1 sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta tožniku prizadela težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank.

8. Odločanje o začasni odredbi zahteva zaradi narave postopka in vezanosti sodišča na kratek rok, določen v petem in šestem odstavku 32. člena ZUS-1, restriktiven pristop. Stranka, ki zahteva izdajo začasne odredbe, mora zato že v sami zahtevi konkretno navesti vse okoliščine in vsa dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek in višine škodo, predvsem pa mora izkazati, da je taka škoda zanjo težko popravljiva. Stranka, ki zahteva izdajo začasne odredbe, zato nosi v celoti trditveno in dokazno breme, tako s svojimi navedbami kot s predloženimi dokazi, da v primeru tako imenovane odložitvene začasne odredbe prepriča sodišče o nujnosti zadržanja sicer izvršljive odločbe organa. Pri tem mora izkazati verjetni nastanek za njo težko popravljive škode, ki bi ji z izvršitvijo izpodbijanega akta nastala. Če pa sta ti dve predpostavki podani, pa je dolžnost sodišča tudi, da mora pri odločanju upoštevati prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank.

9. Tožnik je predlogu za izdajo začasno odredbe predložil dopis toženke – Seznanitev, iz katerega izhaja, da je ta začela postopek izbrisa tožnika oziroma njegovega skupnega načrta iz evidence načrtov ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami. V Seznanitvi se izrecno navaja, da je izpodbijana odločba o določitvi finančnega jamstva za leto 2021 dokončna ter izvršljiva in ker tožnik ni zagotovil finančnega jamstva, je toženka zoper tožnika začela postopek izbrisa na podlagi tretje alineje drugega odstavka 17. člena Uredbe. Predložen dokaz po oceni sodišča izkazuje nujnost zadržanja izvršljive odločbe toženke, saj bo sicer tožniku onemogočeno učinkovito sodno varstvo, namreč sodišče sledi tožniku, da bi, kolikor bi v tem trenutku sledil izpodbijani odločbi in zagotovil finančno jamstvo, tožba izgubila smisel, saj odprava izpodbijane odločbe ali ugotovitev nezakonitosti izpodbijane odločbe ne bi avtomatično pomenila odprave zagotovljenega finančnega jamstva v obliki bančne garancije ali zavarovalne police.

10. Tožnik pa je izkazal tudi verjetni nastanek težko popravljive škode, ki je v izbrisu iz evidence in s tem povezano izgubo možnosti opravljanja glavne oziroma poglavitne dejavnosti. Tožnik je bil ustanovljen z namenom, da postane nosilec skupnega načrta ter s tem izvajalec dejavnosti nosilca skupnega načrta, kar izhaja iz javno dostopnih evidenc, ki jih vodi Ministrstvo za okolje in prostor, katerih izpise prilaga. Edina dejavnost oziroma aktivnost tožnika je dejavnost nosilca skupnega načrta za ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami, na podlagi katere ustvarja vse svoje prihodke, kot izkazuje predložen izsek iz glavne knjige tožnika z dne 9. 5. 2022, ki prikazuje vse prihodke tožnika in, da se vsi prihodki nanašajo na ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami. Enako izkazuje izkaz poslovnega izida v obdobju od 1. 1. 2021 do 31. 12. 2021 (AJPES). Tožnik je torej s stopnjo verjetnosti izkazal, da je njegova edina dejavnost dejavnost nosilca skupnega načrta za ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami oziroma opravljanje tega skupnega načrta, in da vse svoje prihodke ustvari z opravljanjem te dejavnosti. Izbris tožnika oziroma njegovega skupnega načrta iz evidence načrtov ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami bi torej pomenil prepoved oziroma nezmožnost opravljanja edine dejavnosti tožnika ter s tem nezmožnost ustvarjanja prihodkov oziroma obstoja na trgu, to pa je škoda, ki tudi po praksi Vrhovnega sodišča pomeni težko popravljivo škodo v smislu 32. člena ZUS-1. Tožnik je torej z navedenimi dokazi izkazal resnost škode, in da mu ta neposredno preti.

11. Ker sodišče meni, da je tožnik verjetno izkazal nastanek težko popravljive škode, ki mu preti, je v skladu z načelom sorazmernosti presodilo tudi prizadetost javne koristi (nasprotne stranke v konkretnem upravnem sporu ne sodelujejo). Toženka na predlog za izdajo začasne odredbe ni odgovorila in ni zatrjevala prizadetost javne koristi. Konkretna opredelitev bi lahko izhajala iz izpodbijane odločbe in bi bila lahko v položitvi finančnega jamstva, vendar pa sodišče meni, da bi škoda, ki bi jo lahko utrpel tožnik zaradi izbrisa, pretehtala javno korist v obravnavanem primeru.

12. Glede na navedeno, ker je sodišče presodilo, da so zakonski pogoji za izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 32. člena ZUS-1 izpolnjeni, je zahtevi ugodilo.

13. Odločitev o stroških postopka v zvezi z zahtevo za izdajo začasne odredbo, bo sodišče pridržalo do odločitve o glavni stvari.