Jedro

Po 87. čl. zakona mora biti tuji sodni odločbi priloženo tudi potrdilo pristojnega tujega sodišča o pravnomočnosti odločbe po pravu države, v kateri je bila izdana. Prevod odločbe zaznamka o pravnomočnosti teh točk izreka ne vsebuje. Sodišče prve stopnje je glede tega upoštevalo izvod sodbe v tujem jeziku, ki vsebuje o tem tako slabo viden zaznamek, da ga prevajalec ni mogel prevesti. Po 2. odst. 232. čl. Zakona o pravdnem postopku mora biti listini, sestavljeni v tujem jeziku, priložen overjen prevod. To velja tudi v postopku za priznanje tuje sodne odločbe, ki je vrsta nepravdnega postopka (37. čl. Zakona o nepravdnem postopku). Zato revizijsko sodišče šteje, da predlagateljica glede tč. 2. in 3. ni predložila potrdila o pravnomočnosti.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje tako spremeni, da se zavrne predlog za priznanje veljavnosti sodbe družinskega sodišča v Boeblingenu v izreku pod tč. 2. in 3. V ostalem delu se pritožba zavrne kot neutemeljena in se glede izreka pod tč. 1. navedene sodbe potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom priznalo veljavnost sodbe družinskega sodišča v Boeblingenu in ugotovilo, da ni ovir za njeno izvršljivost na območju Republike Slovenije. Ugotovilo je, da tuja sodna odločba izpolnjuje vse pogoje po določbah 87. do 92.čl. Zakona o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih.

Proti tej sodbi se pritožuje nasprotna stranka V.N. iz vseh pritožbenih razlogov, ne da bi jih določno opredelil. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvemu sodišču v novo odločanje. V obrazložitvi pritožbe navaja, da je prava nevešč in da tudi ne obvlada dobro nemškega jezika. V pravdi za razvezo zakonske zveze je sicer imel kot pooblaščenca odvetnika, ki pa mu ni obrazložil finančnih obveznosti po razvezni sodbi, ampak je dejal, da bo vse točneje določeno v posebnem postopku. Sodba mu ni bila vročena in, kolikor je njemu znano, v zvezi z njo ni ničesar podpisal. Iz sodbe ne izhaja, da bi bila izvršljiva.

Predlagateljica v odgovoru na pritožbo izpodbija pritožbene navedbe in predlaga, da se pritožba zavrne.

Pritožba je utemeljena v spodaj navedenem obsegu: Pritožbeno sodišče nima pomislekov proti odločitvi sodišča prve stopnje, da se prizna veljavnost sodbe tujega sodišča, kolikor se ta nanaša na izrek pod tč. 1, to je na razvezo zakonske zveze. Priložen prevod sodbe vsebuje na prvi strani zaznamek, da je glede te točke sodba pravnomočna od 16.6.1993. Tako je podan pogoj za priznanje sodbe v tem obsegu po 87.čl. Zakona o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih (Ur.l. SFRJ, št. 43/82 in 72/82). Ugovor nasprotne stranke o tovrstni pomanjkljivosti ni utemeljen. Nasprotna stranka ne navaja v pritožbi nobenih takih okoliščin, ki bi kazale, da zatrjuje oviro za priznanje po 88.čl. citiranega zakona. V razveznem postopku je bila zastopana po odvetniku. V postopku za priznanje sodbe pa se ne more uspešno sklicevati na nepopolna zastopnikova pojasnila glede njenih finančnih obveznosti.

Za priznanje dela sodbe tujega sodišča v izrekih pod tč. 2. in 3. pa predlagateljica ni predložila ustreznih listin. Po 87.čl. zakona mora biti tuji sodni odločbi priloženo tudi potrdilo pristojnega tujega sodišča o pravnomočnosti odločbe po pravu države, v kateri je bila izdana. Prevod odločbe zaznamka o pravnomočnosti teh točk izreka ne vsebuje. Sodišče prve stopnje je glede tega upoštevalo izvod sodbe v tujem jeziku, ki vsebuje o tem tako slabo viden zaznamek, da ga prevajalec ni mogel prevesti. Po 2.odst. 232.čl. Zakona o pravdnem postopku mora biti listini, sestavljeni v tujem jeziku, priložen overjen prevod. To velja tudi v postopku za priznanje tuje sodne odločbe, ki je vrsta nepravdnega postopka (37.čl. Zakona o nepravdnem postopku). Zato revizijsko sodišče šteje, da predlagateljica glede tč. 2. in 3. ni predložila potrdila o pravnomočnosti. Pritožbi nasprotne stranke je bilo treba v tem obsegu ugoditi in izpodbijani sklep spremeniti tako, da se predlog za priznanje delno zavrne.

Kolikor ima predlagateljica interes, da velja v Republiki Sloveniji sodba tujega sodišča tudi v izreku pod tč. 2. in 3., bo lahko vložila nov predlog in temu priložila potrdilo o pravnomočnosti tega dela sodbe.

Odločitev o stroških postopka za priznanje tuje sodne odločbe je odvisna od razmerja med strankami, ki ga ta odločba ureja. V konkretnem primeru je treba uporabiti določbe Zakona o pravdnem postopku. Stranki zahtevata povračilo stroškov le v pritožbenem postopku. Glede na delni uspeh obeh strank je pritožbeno sodišče odločilo, da nosi vsaka stranka svoje stroške tega postopka (2. odst. 154. čl. in 2. odst. 166. čl. ZPP).