Jedro

Vsaka stranka je dolžna ravnati s skrbnostjo, ki se zahteva v prometu. V konkretnem primeru dolžna skrbnost zahteva, da stranka pogodbo in splošne pogoje pred podpisom pogodbe prebere. Očitki toženca tožnici so zato neutemeljeni. Prav tako so ob ugotovljenih dejstvih neutemeljene navedbe, da je ponudnik storitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja dolžan nasprotni stranki bolj podrobno predstavljati ključne točke pogodbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. 0000 VL 93696/2016 z dne 19. 9. 2016 v prvem in tretjem odstavku izreka v celoti v veljavi (I. točka izreka). Glede stroškov je odločilo, da je tožena stranka dolžna v 8 dneh povrniti tožeči stranki njene nadaljnje pravdne stroške v znesku 10,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka (toženec). Navaja, da se niso upoštevale njegove pripombe, ki jih je navedel v smislu ugotavljanja zakonitosti člena, ki tožencu nalaga plačevanje zavarovalne premije v času čakalne dobe, v kateri ni upravičen do storitev, ki so predmet podpisane zavarovalne police. Nihče nima zakonske podlage, da bi zaračunaval storitev, ki je ni opravil. V. s svojim načinom delom zavaja in manipulira z bodočimi zavarovanci dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Navaja, da pri sklepanju pisne ponudbe referent opozori na čakalno dobo, vendar ne omeni, da je le-ta plačljiva. Pisna ponudba se smatra kot sklenjena pogodba. Tudi na polici, ki jo zavarovanec doma prebere, se navaja samo trimesečna čakalna doba brez navedbe, da je ta doba plačljiva. Za manipuliranje se uporablja t. i. drobni tisk, v konkretnem primeru "splošni pogoji za dopolnilno zdravstveno zavarovanje X". Te pogoje referent stranki vroči ob podpisu pisne ponudbe z besedami, da si lahko vse skupaj v miru prebere doma. Predstavniki zavarovalnice tožencu niso pojasnili namena plačljive čakalne dobe oziroma obrazložili, do kakšnih stroškov prihaja, da je treba zavarovancu zaračunati čas čakanja, v katerem ni upravičen do storitev. Ni res, kot je navedeno v 10. točki sodbe, da je iz zakonskih določb jasno razvidno, kakšen je pomen čakalne dobe. V sodbi je navedeno, da je bil toženec seznanjen s čakalno dobo in se je imel možnost seznaniti s pomenom čakalne dobe, zato ne more uveljavljati ugovora, da o tem ni bil poučen. Sprašuje se, ali je dolžnost seznanitve s ključnimi točkami pogodbe izključno na strani zavarovanca. Sodišče bi moralo ugotavljati zakonitost omenjenega člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (62.b člen) in ne samo navajati, da se je toženec s podpisom pisne ponudbe z vsebino pogodbe strinjal. Nihče nima pravice od nikogar terjati plačila za storitev, ki je ni opravil. Ta člen je protiustaven.

3. Tožeča stranka (tožnica) v odgovoru na pritožbo tej nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V konkretni zadevi gre za spor majhne vrednosti (prvi odstavek 443. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP). Sodba v sporu majhne vrednosti se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. Neutemeljene so pritožbene navedbe, s katerimi toženec tožnici očita manipuliranje z bodočimi zavarovanci dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, kar utemeljuje s trditvami: da referent pri sklepanju pisne ponudbe opozori na čakalno dobo, vendar ne omeni, da je ta plačljiva, da je na poslani zavarovalni polici navedena samo trimesečna čakalna doba brez navedbe, da je ta plačljiva, za manipuliranje se uporablja t. i. drobni tisk, to so splošni pogoji za dopolnilno zdravstveno zavarovanje X (splošni pogoji), ki jih referent stranki vroči ob podpisu ponudbe z besedami, da si lahko v miru vse prebere doma. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem ugotovilo, da so bili sestavni del pogodbe tudi splošni pogoji, kar med strankama ni bilo sporno. Sodišče je nadalje navedlo, da je neutemeljen ugovor, da toženec ob sklenitvi pogodbe ni bil seznanjen, da bo moral premijo plačati tudi za obdobje čakalne dobe. Gre za dejanske ugotovitve, ki jih v sporu majhne vrednosti ni dopustno izpodbijati, saj sodbe v sporu majhne vrednosti zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ni mogoče izpodbijati.

7. Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da iz pogodbe in splošnih pogojev izhaja, kakšen je pomen čakalne dobe in kdaj se začne obdobje plačevanja premije za zavarovanje, s pomenom čakalne dobe se je imel toženec možnost seznaniti. Glede na to, da je toženec podpisal prejem splošnih pogojev oziroma dejstvo, da so bili ti sestavni del pogodbe ni bilo sporno, so neutemeljene navedbe, da gre s splošnimi pogoji za zavajanje in manipuliranje. Vsaka stranka je dolžna ravnati s skrbnostjo, ki se zahteva v prometu. V konkretnem primeru dolžna skrbnost zahteva, da stranka pogodbo in splošne pogoje pred podpisom pogodbe prebere. Očitki toženca tožnici so zato neutemeljeni. Prav tako so ob ugotovljenih dejstvih neutemeljene navedbe, da je ponudnik storitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja dolžan nasprotni stranki bolj podrobno predstavljati ključne točke pogodbe.

8. Neutemeljene so navedbe v zvezi z namenom čakalne dobe, glede katere toženec navaja, da mu ni bilo pojasnjeno, kakšen je namen plačljive čakalne dobe oziroma do kakšnih stroškov prihaja in da to tudi ni razvidno iz zakonskih določb (62.b člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ZZVZZ). Toženec spregleda, da je bila pogodba sklenjena za dve leti, datum začetka zavarovanje je bil 31. 5. 2014, začetek zavarovalnega kritja pa 31. 8. 2014, pri čemer se je toženec zavezal plačati dve letni premiji, ki se plačujejo mesečno. Ne glede na to, da je bil začetek zavarovalnega kritja šele 31. 8. 2014, je bil začetek zavarovanja (z letno premijo) že 31. 5. 2014. Toženec je takšno pogodbo sklenil, pogodba je veljavna in tudi toženca veže. Glede na letno premijo, ki se plačuje v mesečnih zneskih, so neutemeljene tudi trditve o protiustavnosti določbe 62.b člena ZZVZZ. Konkretnih razlogov glede tega sicer toženec ne navaja, sodišče druge stopnje pa protiustavnosti ni zaznalo.

9. Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijane sodbe tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

10. Tožnica je priglasila stroške za odgovor na pritožbo, vendar je dolžna te stroške nositi sama, saj odgovor na pritožbo ni pripomogel k odločitvi sodišča druge stopnje in je bil tako nepotreben (165. člen ZPP v zvezi s 155. členom ZPP).