Jedro

Ker se je torej pritožnica odpovedala dedovanju po zapustniku (dedno izjavo o odpovedi dedovanju je podala že na naroku 24. 1. 2019), se zaradi učinka njene izjave šteje, da sploh ni postala dedič. Zato ni stranka tega zapuščinskega postopka.

Dedna izjava je nepreklicna, mogoče pa je zahtevati njeno razveljavitev s tožbo v pravdnem postopku ob pogojev iz drugega odstavka 138. člena ZD.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje ugotovilo obseg zapuščine, da zapustnik ni napravil oporoke, da sta prišla po zakonu v poštev kot dediča I. dednega reda zapustnikova zunajzakonska partnerka N. G. in zapustnikov sin N. C. vsak do ½ zapuščine, da se je na zapuščinski obravnavi zapustnikova zunajzakonska partnerka v svojem imenu in imenu mladoletnega zapustnikovega sina izrecno in nepreklicno odpovedala dedovanju po zapustniku ter da je pristojni center za socialno delo z odločbo z dne 28. 2. 2019 odobril dedno izjavo zakonite zastopnice mladoletnega dediča, nato je razglasilo za dedinjo po zakonu zapustnikovo mater in odredilo po pravnomočnosti sklepa o dedovanju zemljiškoknjižni vpis lastninske pravice pri zapustniku lastni nepremičnini na ime zapustnikove matere do celote ter da je slednja upravičena razpolagati s predmeti iz zapuščine.

2. Zapustnikova izvenzakonska partnerka N. G. je zoper sklep o dedovanju vložila pritožbo in navajala, da se je v svojem in sinovem imenu odpovedala dedovanju, ker zapuščina obsega prevelike dolgove, zato je sodišče kot edino dedinjo II. dednega reda štelo zapustnikovo mater. Dedinja je navedla pogrebne stroške v višini 4.500,00 EUR, ki so absolutno previsoki in ne vplivajo na zmanjšanje dolgov zapustnika, ne drži pa, da dolg do S. v višini 4.119,36 EUR, ki sta ga nase prevzela starša pritožnice, plačuje dedinja, kot je navedeno v sklepu o dedovanju. Zapustnikova mati - dedinja ne more zahtevati skupnih stvari, ki so bile v stanovanju in pokojnikovega orodja, ki je bilo v skupni lasti pokojnika in pritožnice. V času skupnega življenja sta skupaj ustvarjala, kupovala in odplačevala dolgove, zato pritožnica meni, da se to ne bi smelo upoštevati kot predmet zapuščine po pokojniku.

3. Dedinja je v odgovoru na pritožbo prerekala pritožbene navedbe in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožba ne izpodbija ugotovitve v izpodbijanem sklepu, da se je pritožnica, ki je bila izvenzakonska partnerka pokojnega S. C., odpovedala dedovanju po zapustniku v svojem imenu in v imenu skupnega mladoletnega sina ter da je pristojni center za socialno delo z odločbo z dne 28. 2. 2019 odobril dedno izjavo pritožnice - zakonite zastopnice mladoletnega dediča. Po določbi 138. člena Zakona o dedovanju (ZD) je izjava o odpovedi dediščini nepreklicna, dedič, ki je izjavo dal, pa lahko zahteva razveljavitev izjave, če je ta bila povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo, ali če je bila dana v zmoti.

6. Ker se je torej pritožnica odpovedala dedovanju po zapustniku (dedno izjavo o odpovedi dedovanju je podala že na naroku 24. 1. 2019), se zaradi učinka njene izjave šteje, da sploh ni postala dedič. Zato ni stranka tega zapuščinskega postopka.

7. Dedna izjava je nepreklicna, mogoče pa je zahtevati njeno razveljavitev s tožbo v pravdnem postopku ob pogojev iz drugega odstavka 138. člena ZD.

8. Glede na navedeno je izpodbijani sklep o dedovanju pravilen in zakonit, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo, da bi bil obremenjen s katero od tistih bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora samo paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

9. Pritožba je neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo ter potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi s 163. členom ZD).