14. 4. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 4. aprila 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 125/2003 z dne 25. 3. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnik je v pravdnem postopku zatrjeval poseg v njegovo avtorsko pravico in zahteval plačilo odškodnine in civilne kazni ter objavo sodbe v časopisih C. in Č. Tožena stranka naj bi neupravičeno uporabila njegovi idejno zasnovo in projektno študijo ter prostore, prvotno namenjene hotelski dejavnosti, preuredila v trgovinski center. Sodišče prve stopnje je projektni študiji sicer priznalo lastnost avtorskega dela, vendar je njegov zahtevek zavrnilo. Razsodilo je, da razumska zaznava in poslovna realizacija njegove študije ne pomenita kršitve materialnih avtorskih pravic, ideja v njegovem avtorskem delu pa ni avtorskopravno varovana. Pritožba in revizija, v katerih je pritožnik pojasnjeval, da je do kršitve materialne avtorske pravice prišlo z uporabo njegovega avtorskega dela v postopku pridobitve upravnih dovoljenj, sta bili zavrnjeni.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje kršitve 8., 22. in 60. člena Ustave. Nedopustna se mu zdi odločitev sodišč, ki mu priznava avtorstvo investicijske študije, ne prizna pa mu varstva iz naslova uporabe njegovega avtorskega dela. Investitor naj bi s tem, ko je z uporabo njegove študije spremenil namembnost objekta iz podzemnih garaž in hotelske dejavnosti v trgovinski center, posegel v njegove avtorske pravice. Meni, da bi sodišča morala drugače razlagati določbo 22. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 21/95 in nasl. – v nadaljevanju ZASP), upoštevati pa bi morala tudi Bernsko konvencijo za varstvo književnih in umetniških del (Uradni list SFRJ, št. 14/1975, Uradni list SFRJ, MP št. 4/86 in Uradni list RS št. 24/92 – nadaljevanju Bernska konvencija). Svoj položaj primerja s položajem arhitektov, za katere meni, da v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom uživajo večje varstvo (in pri tem omenja 44. in 45. člen ZASP). Nasprotuje stališču Vrhovnega sodišča glede uporabe dela v spremenjeni obliki.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. Prav napačno uporabo materialnega prava pa pritožnik sodiščem očita z navedbo, da bi morala 22. člen ZASP razlagati drugače, zato te njegove navedbe Ustavno sodišče ni presojalo. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Pritožnik kršitve sicer zatrjuje, vendar jih z navedbami v ustavni pritožbi ne izkaže.

4.Pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) je ustavno procesno jamstvo, zato kršitve te pravice ni mogoče utemeljevati z navedbo, da je odločitev po vsebini napačna. V okviru te pravice Ustavno sodišče sicer lahko preizkusi, ali ni morda odločitev sodišča tako očitno napačna ali brez razumne pravne obrazložitve, da bi jo bilo mogoče označiti za arbitrarno, vendar za tak primer v obravnavani zadevi ne gre. Izpodbijane odločbe so namreč razumno obrazložene. Zgolj dejstvo, da pritožnik pravo razume drugače in da je nezadovoljen z odločitvijo sodišča, pa ne izkazuje kršitve navedene ustavne pravice.

5.Pritožnikovo zatrjevanje kršitve načela enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) izhaja iz njegove primerjave z avtorskopravnim varstvom arhitektov, vendar očitek ni utemeljen. To načelo pomeni, da je treba enaka dejanska stanja obravnavati enako, različna pa različno. Pravnih položajev avtorjev pa zaradi posebnosti posameznih kategorij avtorskih del ni mogoče primerjati.

6.Člen 60 Ustave zagotavlja varstvo avtorske in drugih pravic, ki izvirajo iz umetniške, znanstvene, raziskovalne in izumiteljske dejavnosti. Za kršitev avtorske pravice bi šlo, če bi sodišča zakon uporabila tako, da bi mu dala vsebino, ki bi bila v nasprotju z Ustavo. Za tak primer pa v obravnavani zadevi ne gre. Sodišče je ugotovilo, da je pritožnikov investicijski projekt avtorsko delo, ki spada v kategorijo predstavitev znanstvene, izobraževalne ali tehnične narave, in da je bistveno pri tej kategoriji avtorskih del, da je avtorskopravno varovana le predstavitev kot taka, ne pa znanstvene, tehnične ali druge rešitve in misli, ki so v njej.[1] Temu stališču pritožnik v pritožbi in reviziji ni nasprotoval. Ker torej po vsebini ni izkoristil pravnih sredstev, ga ne more izpodbijati niti z ustavno pritožbo. Stališča Vrhovnega sodišča glede uporabe avtorskega dela v spremenjeni obliki pa Ustavno sodišče ni presojalo. Sodišče je to pravno stališče izreklo obiter dictum, zato tudi z vidika 60. člena Ustave ne more imeti takšnih učinkov, kot jih imajo pravna stališča sodišča, na katerih sodba temelji (ratio decidendi). Vrhovno sodišče je revizijo zavrnilo, ker je trditve o vključitvi pritožnikove študije v toženkino dokumentacijo za pridobitev upravnih dovoljenj štelo za nove in kot take v postopku z revizijo neupoštevne. Temu stališču pa pritožnik v ustavni pritožbi ne nasprotuje. Končno pritožnik tudi ne pojasni, v čem naj bi bila kršitev zaradi neuporabe Bernske konvencije.

7.Ker 8. člen Ustave neposredno ne ureja človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, se nanj za utemeljevanje ustavne pritožbe ni mogoče sklicevati.

8.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

9.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana dr. Janez Čebulj in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić

Opomba:

[1]M. Trampuž, B. Oman, A. Zupančič: Zakon o avtorski in sorodnih pravicah s komentarjem, Gospodarski vestnik, Ljubljana 1997, str. 43.