Jedro

Če izvršitelj sploh ne pristopi k opravi rubeža oziroma k poskusu oprave rubeža, ker opravo tega izvršilnega dejanja zaradi odloga izvršbe predhodno prekliče, kot je bilo to tudi v obravnavanem primeru (pri čemer je v obravnavani zadevi upnik izvršitelja o okoliščinah, ki so utemeljevale preklic rubeža, obvestil v primernem roku pred dnem razpisanega rubeža), izvršitelju plačila za rubež ni mogoče priznati, posledično pa tudi ne plačila za dejanje razpisa rubeža, četudi je slednje dejansko bilo opravljeno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v zavrnilnem delu točke II izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zaradi delnega umika predloga za izvršbo ustavilo izvršilni postopek za dne 9. 11. 2022 plačanih 100,00 EUR (točka I izreka) in odločilo, da mora dolžnik upniku v roku 8 dni povrniti 125,51 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku osemdnevnega roka za izpolnitev dalje, v presežku pa je predlog za povrnitev stroškov zavrnilo (točka II izreka).

2. Zoper zavrnilni del odločitve, sprejete pod točko II izreka, je pravočasno pritožbo po pooblaščencu vložil upnik iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ). Nasprotoval je razlogom sodišča prve stopnje v zvezi z neutemeljenostjo stroškov, ki si jih je izvršitelj, potem ko je bil že razpisani rubež na predlog upnika preklican, v zvezi z razpisom rubeža v skladu s 5. členom Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (v nadaljevanju Pravilnik) obračunal po porabljenem času, v višini 100 točk in sodišču prve stopnje očital, da je obrazložitev odločitve pavšalna in temelji na 17 let stari praksi. Navedel je, da je izvršitelj dela v zvezi s preklicem rubeža opravil, zato si je delo pravilno obračunal po času. Če pa je sodišče prve stopnje menilo, da ta pravna podlaga ne pride v poštev, bi moralo uporabiti četrti odstavek tar. št. 1 Pravilnika, ki predvideva situacijo, ko je rubež neuspešen ali neizveden iz razlogov, ki so na strani dolžnika, upnika ali tretje osebe oziroma, ker ni rubljivih stvari. V tem primeru je izvršitelj upravičen do plačila v višini 25 % plačila po tej tarifni številki. Ker sodišče prve stopnje te določbe ni uporabilo, niti tega ni obrazložilo, je storilo absolutno bistveno kršitev postopka, saj izpodbijani sklep o tem nima razlogov. Nadalje je še opozoril na tar. št. 15 Pravilnika, ki določa, da se plačilo za izvršilna dejanja, ki niso vpisana v tej tarifi, določi s primerjavo podobnih opravil, ki so ovrednotena v tej tarifi. Menil je, da sodišče prve stopnje za razpis preklicanega rubeža neutemeljeno ni priznalo prav nobenih stroškov izvršitelja. Predlagal je, da se izpodbijani sklep v točki II. izreka spremeni tako, da mora dolžnik upniku v roku 8 dni od vročitve tega sklepa povrniti nadaljnje izvršilne stroške v znesku 161,28 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po preteku roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila. Priglasil je tudi stroške pritožbe.

3. Dolžnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je upnik z vlogo, vloženo 22. 4. 2022, zahteval povrnitev stroškov, ki so mu nastali z delom izvršitelja in ki jih je izvršitelj upniku obračunal z obračunom št. 251/2022 z dne 21. 4. 2022. Pritožbeno sporno je, ali je upnik upravičen tudi do povrnitve stroškov iz naslova plačila za delo, ki si ga je izvršitelj po 5. členu Pravilnika obračunal za razpis izvršilnega dejanja rubeža. 6. Razpis rubeža je dejanje v zvezi z rubežem, ki v Pravilniku ni ovrednoteno kot samostojno opravilo, ampak je zajeto v plačilo, določeno v tar. št. 1 Pravilnika, ki ureja plačilo za opravo rubeža. Plačilo izvršitelja po tej tarifni številki se odmeri glede na vrednost terjatve, v plačilo pa so na podlagi izrecne določbe drugega odstavka tar. št. 1 Pravilnika poleg cenitve zarubljenih stvari, sestave potrebne dokumentacije in vročitve sklepa o izvršbi oziroma sklepa o določitvi izvršitelja izrecno zajeta tudi vsa druga opravila, ki jih mora izvršitelj opraviti v zvezi z rubežem pa v Pravilniku niso posebej ovrednotena. Med takšna opravila spada tudi dejanje razpisa rubeža, ki ga, ker je izhajajoč iz vrednosti terjatve ovrednoteno že v sklopu tar. št. 1, ni mogoče samostojno ovrednotiti ob uporabi določbe 5. člena Pravilnika1, in tudi ne ob uporabi tar. št. 15. člena Pravilnika2, kot se neutemeljeno zavzema pritožba.

7. Izvršitelj je do plačila za rubež po tar. št. 1 upravičen v primeru, ko je rubež dejansko opravil, in sicer sorazmerno uspehu rubeža (tretji odstavek tar. št. 1 Pravilnika), in v primeru, ko je rubež sicer poskušal opraviti, pa je bil ta zaradi neobstojna rubljivih stvari neuspešen oziroma ko je iz razlogov na strani dolžnika, upnika ali tretje osebe ostal neizveden (četrti odstavek tar. št. 1 Pravilnika).

8. Če izvršitelj sploh ne pristopi k opravi rubeža oziroma k poskusu oprave rubeža, ker opravo tega izvršilnega dejanja zaradi odloga izvršbe predhodno prekliče, kot je bilo to tudi v obravnavanem primeru (pri čemer je v obravnavani zadevi upnik izvršitelja o okoliščinah, ki so utemeljevale preklic rubeža, obvestil v primernem roku pred dnem razpisanega rubeža3), izvršitelju plačila za rubež ni mogoče priznati4, posledično pa tudi ne plačila za dejanje razpisa rubeža, četudi je slednje dejansko bilo opravljeno.

9. Takšnega primera tudi ni mogoče uvrstiti pod pojem neizvedenega rubeža, kot si neutemeljeno prizadeva pritožba. Kot neizveden rubež v smislu četrtega odstavka tar. št. 1 Pravilnika se namreč pojmuje rubež, k opravi katerega je izvršitelj sicer pristopil in ga poskušal izvesti, pa ga zaradi okoliščin ob opravi rubeža (npr. ker dolžnik ni bil navzoč, ker izvršitelju ni bil omogočen vstop v prostor, kjer se nahajajo dolžnikove stvari, ker stvari ni bilo na naslovu, ki ga je navedel upnik, ker tretji ni privolil v rubež dolžnikovih stvari, ki jih ima v posesti)5 ni mogel opraviti,6 ne pa primera, ko izvršitelj k izvedbi rubeža zaradi predhodnega preklica rubeža ni pristopil in ga niti ni poskušal opraviti. Sicer pa si izvršitelj v zvezi z rubežem, ki je bil razpisan za 20. 4. 2022, niti ni obračunal plačila za neizveden rubež, ampak plačilo za razpis rubeža, zaradi česar niti ni podlage, da bi sodišče upniku priznalo povrnitev stroškov v zvezi s plačilom za neizveden rubež. Sodišču prve stopnje se zato do morebitne pravice izvršitelja do plačila za neizveden rubež niti ni bilo treba opredeliti in so v tej smeri podani pritožbeni očitki o pomanjkanju razlogov o odločilnih dejstvih in obstoju absolutne bistvene kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP neutemeljeni.

10. Kot pravilni sodišče druge stopnje pritrjuje tudi ugotovitvi sodišča prve stopnje, da drugače kot Pravilnik7, ki je bil v veljavi do leta 2003 in v katerem je bilo v četrtem odstavku tar. št. 1 določeno, da je, če je izvršitelj že razpisal opravo dejanja izvršbe ali zavarovanja in je bilo na predlog upnika oziroma dolžnika dejanje odpovedano, izvršitelj kljub temu upravičen do plačila v višini 10 % cene storitev po tej tar. št., zdaj veljavni Pravilnik8 primera, ko je izvršitelj že razpisal opravo dejanja izvršbe in je bilo to nato preklicano, ne vrednoti več in za takšen primer plačilo izvršitelja ni več izrecno predpisano.

11. Po obrazloženem se kot pravilna izkaže odločitev sodišča prve stopnje, da upniku ni mogoče priznati in dolžniku v plačilo naložiti stroškov, v zvezi s plačilom izvršitelja za dejanje razpisa rubeža. Ker izvršitelj nima pravice do plačila za razpis rubeža, namreč ne gre za stroške, ki bi bili potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ). Sodišče prve stopnje je sprejeto odločitev tudi izčrpno, razumljivo in jasno obrazložilo, tako da je v celoti omogočen njen preizkus in so tudi pritožbeni očitki o pavšalnosti obrazložitve izpodbijanega sklepa neutemeljeni. Sodišče druge stopnje, ki tudi po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev ni ugotovilo (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), je zato pritožbo upnika kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Ker upnik s pritožbo ni uspel, ni mogoče šteti, da so bili njegovi pritožbeni stroški potrebni za predmetno izvršbo. Zato jih ni mogoče naložiti v plačilo dolžniku (peti odstavek 38. člena ZIZ), ampak jih mora upnik kriti sam.

1 5. člen Pravilnika določa: „Kadar se plačilo za opravljeno storitev ne more odmeriti po vrednosti terjatve, stvari ali pravice in tudi ne v stalnem znesku, se plačilo odmeri po dejanski porabi časa, in sicer v višini 100 točka za vsake začete pol ure dela.“ 2 Tar. št. 15. Pravilnika določa: „Plačilo za izvršilna dejanja, ki niso opisana v tej tarifi, se določi s primerjavo podobnih opravil, ki so ovrednotena v tej tarifi.“ 3 Kot izhaja iz podatkov spisa, je upnik izvršitelju predlagal odlog izvršbe in mu po elektronski pošti že 12. 4. 2022 poslal dolžnikovo soglasje k odlogu izvršbe (četrti odstavek 72. člena ZIZ) in predlog za preklic rubeža, razpisanega za 20. 4. 2022. 4 Izvršitelj bi imel v takšnem primeru le pravico do povrnitve dejanskih stroškov, ki jih je imel z razpisom in preklicem rubeža, vendar teh v obravnavani zadevi ni obračunal. 5 Prim. tretji odstavek 88. člena ZIZ. 6 Takšen je v obravnavani zadevi primer neizvedenega rubeža z dne 14. 9. 2021, v zvezi s katerim si je izvršitelj obračunal plačilo v višini 200 točk + DDV, sodišče pa je v izpodbijanem sklepu upniku te stroške tudi priznalo in jih naložilo v plačilo dolžniku. 7 Uradni list RS, št. 32/2000. 8 Uradni list RS, št. 18/03, 35/13, 11/18, 34/19.