Jedro

Namen določene denarne kazni ni v kaznovanju nasprotnega udeleženca. Denarna kazen je izvršilno sredstvo, s katerim naj bi sodišče od zavezanca (nasprotnega udeleženca) doseglo spoštovanje obveznosti; kot posredna prisila naj kazen vpliva na njegovo voljo, da opusti nasilna ravnanja. Sodišče mora denarno kazen zato določiti v višini, ki bo za nasprotnega udeleženca pomenila zadosten pritisk, da bo spoštoval sodno odločbo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Nasprotni udeleženec mora v 8 dneh povrniti 195,84 EUR stroškov pritožbenega postopka na račun prehodnih pologov Okrožnega sodišča v Kranju, številka 0110-6000021266, s sklicem na številko ..., v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca zoper svoj sklep z 9. 11. 2022, s katerim je v bistvenem nasprotnemu udeležencu za 12 mesecev od prejema sklepa prepovedalo: vstopiti v stanovanjsko hišo na Ulica 10; zadrževati se na razdalji, manjši od 200 metrov od stanovanjske hiše, v kateri živi predlagateljica, in sedežu podjetja B., d. o. o.; navezovati stike in vzpostaviti srečanje s predlagateljico na kakršenkoli način, razen v primeru sodno določenih stikov s sinom A. A., in objavljati osebne podatke predlagateljice, dokumente iz sodnih ter upravnih spisov in osebne zapise, ki se nanašajo nanjo (I. točka izreka sklepa z 9. 11. 2022) ter mu za isto obdobje naložilo predlagateljici prepustiti v izključno uporabo stanovanjsko hišo na Ulica 10 (II. točka izreka sklepa z 9. 11. 2022). Nasprotnemu udeležencu je sodišče še naložilo, da mora v 8 dneh povrniti 289,90 EUR predlagateljičinih stroškov ugovornega postopka na račun Okrožnega sodišča v Kranju.

2. Zoper tak sklep se v ponavljajoči se in slabo pregledni pritožbi iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) ter 1. odstavkom 22.a člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) pritožuje nasprotni udeleženec. V pritožbi graja dokazni postopek in dokazno oceno sodišča prve stopnje. Odločilni pritožbeni razlogi (360. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 22.a členom ZPND) bodo zaradi preglednosti predstavljeni v nadaljevanju obrazložitve ob hkratnem odgovoru nanje.

3. Predlagateljica v odgovoru na pritožbo pritrjuje razlogom izpodbijanega sklepa in predlaga zavrnitev pritožbe. Opozarja, da iz ocene ogroženosti CSD z 2. 3. 2023 izhaja, da sta CSD in policija od leta 2008 večkrat obravnavala družino udeležencev zaradi nasilja nasprotnega udeleženca. Opisuje potek kazenskega postopka I K 000/2018. Izpostavlja, da je zemljiškoknjižna lastnica nepremičnine na Ulica 10 njena mati, ki je umrla. Nepremičnina ni skupno premoženje, predlagateljica jo je pridobila na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V procesnem smislu pritožnik graja odločitev sodišča prve stopnje, da ne zasliši prič, ki bi izpovedale „o odnosu predlagateljice do nasprotnega udeleženca, o tem, kako ga je žalila pred drugimi, provocirala in da je dejansko sama nasilna, kolerična oseba, ki namenoma provocira nasprotnega udeleženca, da pride do spora“. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu obrazložilo, da priče, katerih zaslišanje je predlagal nasprotni udeleženec, niso bile prisotne pri sporih med udeležencema, ki so narekovali izdajo izpodbijanega sklepa (kar je pravilno sklepalo iz pojasnila nasprotnega udeleženca na naroku, list. št. 63 v spisu). To je utemeljen razlog za zavrnitev dokaznih predlogov. Ugotovitvi, da priče ob odločilnih dogodkih niso bile prisotne, pritožnik ne nasprotuje. V pritožbi dokazno temo nedopustno razširi (zgoraj povzeto). A celo izkaz tega, da je bila (poleg nasprotnega udeleženca, a v drugih – neopisanih in nekonkretiziranih dogodkih) nasilna tudi predlagateljica (če bi bil nasprotni udeleženec v dokazovanju uspešen), ne bi spremenil zaključka, da je bil večkrat in tudi 13. 9. 2022 nasilen prav on. Tudi v tem primeru je torej pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da zaslišanje prič ni predlagano za dokazovanje pravno odločilnih dejstev.

6. Pritožnik v preostalem delu graja dokazno oceno in zaključke sodišča prve stopnje. Najprej dokazno oceno o tem, kako je potekal dogodek 13. 9. 2022, nato pa še o tem, ali je bil pritožnik tudi prej nasilen do predlagateljice. Pritožnikova teza je, da sam nikdar ni bil nasilen, bila pa je predlagateljica. Ta se nasprotnega udeleženca ne boji; pritožnik meni, da je hinavska in agresivna oseba, ki je skrbno načrtovala, kako ga bo vrgla iz lastne nepremičnine. Na edinem naroku je uprizorila dramo, “padanje v nezavest“; takšna pretvarjanja so pri njej nekaj običajnega.

7. Pritožbeno sodišče naj najprej pritožniku pojasni, da za izrek ukrepov po ZPND zadoščajo že ugotovitve sodišča prve stopnje, da je 12. 9. 2022, ko je popival v gostinskem lokalu, trikrat poklical predlagateljico, naj ga pride iskat; ko se je (dvakrat) odzvala in prišla v lokal ponj, pa je nanjo vpil in jo žaljivo podil z besedami „spizdi“. Tem ugotovitvam sodišča prve stopnje pritožnik ne nasprotuje. Takšno ravnanje je psihično nasilje v smislu 5. odstavka 3. člena ZPND. Izpoved nasprotnega udeleženca, da je predlagateljico klical le zato, ker je želel preveriti, ali bo sploh prišla ponj, kar bi mu potrdilo, da še nekaj čuti do njega, pa nasilneževo opravičevanje nasilja.

8. A tudi sicer pritožbeno sodišče nima pomislekov v ugotovitve sodišča prve stopnje o dolgotrajni zgodovini nasilja nasprotnega udeleženca nad predlagateljico ter o poteku dogodka 13. 9. 2022, ko je nanjo po vrnitvi s popivanja v gostilni vpil, planil nanjo, jo zgrabil za pižamo in vrat ter jo s stolom porinil, da je padla po stopnicah v klet. Dokazna ocena v izpodbijanem sklepu v celoti sledi zahtevam 8. člena ZPP, je vzorna - jasna, popolna, logična, življenjsko sprejemljiva in ne terja nobenih dopolnitev. Ustrezen naravi postopka je tudi uporabljeni dokazni standard.

9. Pritožnik skuša izpodbiti dokazno oceno izpovedi predlagateljice v izpodbijanem sklepu z njenim žaljenjem ter dokazno oceno izpovedi sina C. C. s prikazovanjem njegove (ekonomske) odvisnosti od matere – predlagateljice. Dokazne ocene izpovedb predlagateljice in sina torej ne izpodbija vsebinsko, ampak s podajo svoje, drugačne ocene, ki temelji v njegovem odnosu do in mnenju o njiju. Zgolj s takšnim površinskim stališčem lahko spregleda iskrenost obeh izpovedi žrtev nasilja, od katerih višje sodišče izpostavlja le sinov pretresljiv in doživet opis čakanja na očetovo vračanje domov: „Na parking sem gledal, kakšen je prišel domov, da sem se znal pripraviti … vsakič, ko sem ta pok slišal, sem vedel, da gre za nekaj – da je napadel mami“ in odgovor na vprašanje, če se mati boji očeta: „Nerealno. Res, boji se ga zelo.“1

10. Pritožnik se ob tem ne sooči niti z dokazno oceno njegove lastne izpovedi v 11. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, ki je tudi prepričljiva. Vsebina pritožbe pa ji v celoti prikimava – nasprotni udeleženec krivdo za težave v odnosu s predlagateljico in za svoje vedenje prenaša na predlagateljico; vpliv prekomernega uživanja alkohola na svoje obnašanje in posledično na odnos s predlagateljico pa minimalizira.

11. Pritožbena graja dokazne ocene zdravniškega izvida predlagateljice s 14. 9. 2022 (drugi odstavek na šesti strani pritožbe) je nenavadna. Udeleženci nepravdnega postopka smejo na naroku predlagati dokaze. To, da je predlagateljica izvid predložila “šele“ na (prvem) naroku 13. 2. 2023, mu dokazne vrednosti prav v ničemer ne zmanjšuje.

12. Pritožbena teza o tem, da predlagateljičine in pritožnikove poškodbe kažejo na to, da je ona padla nanj in ne obratno (in nadaljnja, da je bila torej ona 13. 9. 2022 nasilna), predstavlja pritožnikovo laično oceno dogodka in poškodb. Pri tem pritožnik povsem spregleda ugotovitve sodišča prve stopnje o uvodu v dogodek (obrazložitev v 7. točki zgoraj), ki zelo dobro kaže na to, kakšna je bila vloga katerega od udeležencev, in ugotovitve o tem, da je bil ob dogodku pod tako močnim vplivom alkohola, da je padel večkrat, tudi ko predlagateljice ni bilo več ob njem in ga je sin poskušal oddaljiti od nje, čakajoč na policijsko intervencijo. Katere od poškodb naj bi nastale ob padcu po stopnicah in katere ob ostalih padcih, za odločitev o predlogu ni bilo pravno odločilno, vsekakor pa morebitne poškodbe hrbtnega predela nikakor ne kažejo, da bi predlagateljica porinila nasprotnega udeleženca po stopnicah.

13. Pritožbeno sodišče torej ne dvomi v ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bil nasprotni udeleženec večkrat, nazadnje pa v noči z 12. na 13. 9. 2023 pod vplivom alkohola nasilen do predlagateljice. Vse opisano utemeljuje tudi trajanje ukrepov.

14. Komunikacija s predlagateljico zaradi stikov z mladoletnim sinom A. A. je iz prepovedi izvzeta, zato pritožbene navedbe, da stikov ne more izvrševati, niso v ničemer utemeljene. Morda so stiki nekoliko oteženi, vzrok za to pa je tehten – preprečitev (ponovitve) nasilja.2

15. Pritožbeno zatrjevanje, da nasprotni udeleženec ne more priti do osebnih stvari, ostane neobrazloženo. Pritožnik ne pojasni niti tega, katere so osebne stvari, do katerih ne more.

16. Pritožbena navedba, da nasprotni udeleženec prejema minimalno plačo, ni odločilna. Namen določene denarne kazni ni v kaznovanju nasprotnega udeleženca. Denarna kazen je izvršilno sredstvo, s katerim naj bi sodišče od zavezanca (nasprotnega udeleženca) doseglo spoštovanje obveznosti; kot posredna prisila naj kazen vpliva na njegovo voljo, da opusti nasilna ravnanja. Sodišče mora denarno kazen zato določiti v višini, ki bo za nasprotnega udeleženca pomenila zadosten pritisk, da bo spoštoval sodno odločbo. Znesek 500 EUR kot kazen za nespoštovanje začasne odredbe o izvrševanju stikov ni previsok. Višina denarne kazni ni pogojena s premoženjskim stanjem zavezanca. Njen namen namreč ni, da bi jo zavezanci zlahka plačali in kršili sodno odločitev, temveč da predstavlja ustrezno prisilo za njeno izpolnitev, upoštevajoč pomen dobrine, ki se varuje - varnost žrtve nasilja.

17. V nepravdnem postopku vsak udeleženec res praviloma krije svoje stroške, a pritožbeno sklicevanje na določbo 1. odstavka 40. člena ZNP-1 vseeno ni na mestu, saj ZPND za odločanje o stroških predvideva drugačen kriterij. V skladu z 8. odstavkom 22a. člena ZPND sodišče v postopkih po tem zakonu odloča o stroških postopka po prostem preudarku. Pri stroškovni odločitvi je torej treba ob samem rezultatu postopka hkrati upoštevati vse okoliščine posameznega spora in jih pravično ovrednotiti. Poleg uspeha lahko sodišče res upošteva še druge okoliščine primera – npr. premoženjsko stanje strank, razloge za spor, krivdo, procesno racionalnost udeležencev oziroma obseg stroškov vsakega od njiju. A v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje ni našlo nobene okoliščine, ki bi terjala drugačno odločitev o stroških od tiste, na katero kaže uspeh žrtve nasilja v postopku. Pritožnik kakšne okoliščine, ki bi utemeljevala drugačno odločitev, niti ne navede; višje sodišče pa je tudi ne najde. Nasprotno – več od zgoraj naštetih kriterijev je takšnih, ki kažejo na to, da je prav, da stroške povrne nasprotni udeleženec.

18. Ostale pritožbene navedbe (da ima predlagateljica drugega moškega, da se je nasprotni udeleženec 13. 9. 2023 opil, ker je ugotovil, da ga vara, da je šlo le za en dogodek v štirih letih, da mu stiki z mladoletnim sinom veliko pomenijo in da za njihovo izvajanje rabi več kot eno sobo, da je sama predlagateljica povedala, da je krasen človek, kadar ni pod vplivom alkohola, da se je 19. 9. 2022 ponovno vključil v program pri Društvu za nenasilno komunikacijo, da je ob izreku ukrepov v letu 2018 že naslednji dan živel skupaj s predlagateljico, kako naj bi se običajno ravnalo ob slabem počutju udeleženca postopka in tiste navedbe, s katerimi pritožnik ne izpodbija ugotovitev v izpodbijanem sklepu, ampak navedbe predlagateljice) za odločitev niso pravno odločilne in ne terjajo odgovora pritožbenega sodišča. Vprašanja uporabnine za predlagateljičino bivanje v hiši na Ulica 10, plačevanja najemnine za bivališče nasprotnega udeleženca, delitve skupnega premoženja in stikovanja z mladoletnim A. A. niso predmet tega postopka.

19. Na odločitev tudi ne more vplivati pritožbeno pridušanje, da nasprotni udeleženec od 13. 9. 2022 ni kršil prepovedi približevanja (izrečene z odredbo PP ... s 13. 9. 2022 in podaljšane s sklepom Okrožnega sodišča v Kranju s 27. 9. 2022). Spoštovanje odredbe policije in sklepa sodišča je bila njegova obveznost. To, da nasprotni udeleženec v času, ko so veljali izrečeni ukrepi, dejanj nasilja ni izvrševal, samo po sebi ne zadošča, da se ukrepi odpravijo. Nasprotno, na mestu je njihovo podaljšanje, če se v času, odkar so bili izrečeni, ni spremenilo nič bistvenega, kar bi žrtvi zagotavljalo, da do nasilja nasprotnega udeleženca ne bo več prihajalo.3 Pritožnika pa je treba opozoriti tudi na obvestilo Policijske postaje ... na list. št. 94 v spisu.

20. Pritožbeno spraševanje o tem, ali naj bi bilo nasprotnemu udeležencu prepovedano približevanje domu kar nekaj let, ni na mestu, saj so izrečeni ukrepi omejeni na (zakonsko določenih) 12 mesecev.

21. Pritožbeni razlogi torej niso podani; razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti, pa višje sodišče ni zasledilo, zato je pritožbo v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 22.a členom ZPND zavrnilo in sklep potrdilo.

22. Nasprotni udeleženec, ki s pritožbo ni uspel, in je v njegovem nasilnem ravnanju tudi vzrok za ta postopek, mora na račun prehodnih pologov Okrožnega sodišča v Kranju (ker ima predlagateljica brezplačno pravno pomoč) povrniti stroške za sestavo odgovora na pritožbo (320 odvetniških točk po prvi alineji Tar. št. 27/7 ter 2 % administrativnih stroškov).

1 Oboje v zapisniku naroka s 13. 2. 2023, list. št. 73 v spisu. 2 Pritožbeno sodišče naj nasprotnemu udeležencu pojasni še, da je tudi otrok, če je prisoten pri izvajanju nasilja nad drugim družinskim članom ali živi v okolju, kjer se nasilje izvaja, žrtev nasilja. 3 Takšna stališča je VSL sprejelo ob odločanju o podaljšanju ukrepov po ZPND (IV Cp 2259/2017, IV Cp 2412/2019, IV Cp 2127/2020 in IV Cp 685/2021), a so smiselno relevantna tudi v obravnavani situaciji, ko gre za prvi izrek ukrepa po ZPND, ki sledi prepovedi približevanja, izrečeni z odredbo policijske postaje, in njenemu podaljšanju s sklepom preiskovalne sodnice.