Jedro

Čeprav je pritožba formalno vložena zoper sklep, graja meritorno odločitev sodbe, razlogov iz tretjega odstavka 32. člena ZDSS-1 pa niti ne omeni. Vrhovno sodišče ji zato ni moglo ugoditi in dopustiti revizije.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Tožnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku, da je tožena stranka dolžna tožniku od 15.6.2001 dalje priznati dodatek za posebno nevarnost in ogroženost v višini 0,20 količnika, da je tožena stranka dolžna plačati tožniku razliko za nazaj, da se dopolni odločba tožene stranke z dne 8.12.2004 in da je dolžna povrniti tožniku odmerjene stroške postopka.

Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke delno ugodilo in tožbeni zahtevek v delu, ki se nanaša na čas od 15.6.2001 do 7.12.2004, zavrnilo, v ostalem pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje ter sklenilo, da se revizija ne dopusti.

Zoper sklep sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila pritožbo, pritožbenih razlogov formalno ni navajala. Navajala je, da se revizijo dopusti, če gre za različno sodno prakso ali če je od rešitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, kar je tudi odločitev o obravnavanem pravnem vprašanju. Sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo, rešitev ne odgovarja dejanskemu stanju.

Pritožba je bila ob upoštevanju določbe tretjega odstavka 32. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1 - Uradni list RS, št. 2/2004) in v zvezi z določbo prvega odstavka 344. člena in v povezavi z določbo 366. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila.

V odgovoru na pritožbo je tožeča stranka odgovarjala, kot da gre za pritožbo zoper sodbo in ne za pritožbo zoper sklep o nedopustitvi revizije.

Pritožba ni utemeljena.

Glede na določbe tretjega odstavka 32. člena ZDSS-1 je pritožba zoper odločitev (sklep) sodišča druge stopnje dovoljena zoper sklep, s katerim sodišče druge stopnje ne dopusti revizije, vendar samo iz razloga po drugi alineji prvega odstavka tega člena. To pomeni, da je pritožba možna samo, če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

Pritožba v skladu z določbo 32. člena ZDSS-1 torej ni take narave, da bi se z njo uvajala možnost splošne pritožbe zoper odločitve sodišča druge stopnje. Pritožba je dovoljena samo iz razlogov, določenih v zakonu.

Ker je tožena stranka pritožbo vsebinsko vlagala samo zoper sodbo, čeprav je bila formalno vložena zoper sklep, saj je grajala meritorno odločitev sodbe, niti omenila pa ni razlogov iz tretjega odstavka 32. člena ZDSS-1, Vrhovno sodišče pritožbi ni moglo ugoditi in dopustiti revizije, kot to predvideva četrti odstavek 32. člena ZDSS-1, zato je pritožbo zavrnilo v skladu z določbo 353. člena ZPP.

Tožnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni prispeval k razjasnitvi zadeve (prvi odstavek 155. člena ZPP).