Jedro

Ker sodba sodišča prve stopnje daje vtis, da je sodišče trditve, ki tvorijo samostojno tožbeno podlago (neposredno utemeljujejo zahtevek za pravno varstvo) enostavno prezrlo, je podana kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Te napake tudi pritožbeno sodišče ne more sanirati, saj mora biti pravica stranke, da sodišče njene navedbe in argumente obravnava in se do njih opredeli, zagotovljena na obeh stopnjah rednega sojenja.

Izrek

Reviziji se ugodi, izpodbijana sodba in sodba sodišča prve stopnje se razveljavita ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da sta tožnika lastnika do ene nerazdelne polovice nepremičnin, ki so vpisane v vl. št. 57 k.o... ter da ta nepremičnina ni predmet zapuščine po dne 2.1.2002 umrli F. S. Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbo tožnikov in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. V razlogih je navedlo, da soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da oporoka iz leta 1981 (s katero je zapustnica nepremičnine, ki so vpisane v vl. št. 57 k.o..., zapustila J. F.) ni veljavna, ker je v nasprotju z oporoko iz leta 1997 (s katero je to nepremičnino zapustila tožencu). Pritožbeno sodišče soglaša tudi s stališčem sodišča prve stopnje, da tožnika niti na podlagi pogodbe, niti z vlaganji in tudi ne s priposestvovanjem nista pridobila lastninske pravice na sporni nepremičnini.

Zoper to sodbo sta tožnika vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava.

Pritožbenemu sodišču očitata, da ni pojasnilo, kaj predstavlja najemna pogodba in oporoka po vsebini. Ni mogoče prezreti, da oba pravna posla predstavljata sestavljeno pogodbo v korist J. F. Šlo je za pogodbo o dosmrtnem preživljanju za A. D., ki je umrl leta 1983, in ki ga je J. F. v skladu s pogodbo, ki se imenuje "oporoka" z dne 12.7.1981 preživljal vse do njegove smrti. Pritožbeno sodišče torej ni vestno proučilo pomena te listine, ki ima sicer tudi obliko oporoke. Številne okoliščine kažejo, da je šlo tu za vzajemno pogodbo v korist tretjega, ki sicer ni podpisnik te listine, jo je pa izvrševal in izvršil po volji "oporočiteljice" F. S. Tožnika sta že v zapuščinskem postopku ter v tožbi oporekala veljavnosti oporoke z dne 6.3.1997. Pritožbene navedbe o oporočni nesposobnosti in neveljavnosti oporoke glede sporne nepremičnine zato niso novota.

Sodišči prve in druge stopnje nista obravnavali tožbenih navedb, da sta tožnika s svojimi vlaganji ustvarila novo vrednost in hišo prenovila tako, da je primerna za bivanje. Sodišče ni izvedlo nobenega dokaza o teh vlaganjih, ki jih tožnika ocenjujeta na 20,237.200 SIT. Sodišči tudi nista ocenili dejstva, da sta starša tožnikov na O. K. zaprosila za adaptacijo hiše. Neocenjeni sta tudi izpovedbi tožnikov, saj sta sodišči svoje zaključke utemeljili le z listinami. Tožnika sta za ugotovitev vrednosti vlaganj predlagala dokaze, vendar sodišče ni zaslišalo nobene od prič.

Toženec je odgovoril na revizijo, pri čemer zavrača revizijska naziranja ter opozarja, da sta revidenta pomešala najemno pogodbo in oporoko.

Revizija je bila vročena tudi Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija je utemeljena.

Ker revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP), so brez pomena revizijske trditve, ki gredo v tej smeri. Revizijsko sodišče je vezano na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje (ki so prestale pritožbeni preizkus) glede tega, kaj sta stranki zasledovali z najemno pogodbo z dne 12.7.1981, oziroma kakšen je bil njun namen, kakšen namen je imela pokojna F. S. z oporoko z dne 12.7.1981 in sploh, kakšna je bila vsebina teh pravnih poslov. Vse te ugotovitve, ki jih je pritožbeno sodišče strnilo v štiri alinee (glej četrti odstavek na drugi strani izpodbijane sodbe) so dejanske narave (op1) in ne morejo biti predmet revizijskega izpodbijanja. Zato je brez pomena revizijsko oporekanje ugotovitvi, da sta pokojna F. S. in J. F. z najemno pogodbo zasledovala kak drug namen ter da oporoka F. S. ni oporoka, pač pa da je imela oporočiteljica namen, da J. F. sporno nepremičnino kar takoj izroči v last. Vendar trditve o teh pravnih poslih niso edina tožbena podlaga.

Tožnika tožbeni zahtevek opirata tudi na pridobitev lastninske pravice z gradnjo na tujem zemljišču. Pod točko III. tožbe sta namreč zatrjevala, da sta "s svojim očetom oziroma s tastom J. F. zgradila hišo B. in z njo ustvarila vrednost 20.237.200 SIT", ter da "je od stare hiše v novi ostal samo kamniti zid". Teh trditev (ki glede na določbe drugega odstavka 25. člena Zakona o temeljnih lastninsko-pravnih razmerjih - Uradni list SFRJ, št. 6/80 in nasl. - ZTLR niso povsem nerazumne ali očitno neutemeljene) sodišče prve stopnje ni obravnavalo in se do njih ni opredelilo, sodišče druge stopnje pa je na pritožbene očitke v tej zvezi odgovorilo le, da tožnika "ne na podlagi pogodbe, ne z vlaganji in ne s priposestvovanjem nista pridobila lastninske pravice na sporni nepremičnini" (prim. predzadnji odstavek na drugi strani izpodbijane sodbe). Revizija zato utemeljeno očita, da se sodišči nista opredelili do tožbenih trditev, s katerimi sta tožnika utemeljevala pridobitev lastninske pravice za gradnjo. Ker sodba sodišča prve stopnje daje vtis, da je sodišče te trditve, ki tvorijo samostojno tožbeno podlago (neposredno utemeljujejo zahtevek za pravno varstvo) (op2) enostavno prezrlo, je podana kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Te napake tudi pritožbeno sodišče ne more sanirati, saj mora biti pravica stranke, da sodišče njene navedbe in argumente obravnava in se do njih opredeli, zagotovljena na obeh stopnjah rednega sojenja (op3).

Revizijsko sodišče je zato reviziji ugodilo, izpodbijano sodbo in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 379. člena ZPP).

Glede na dosedaj povedano posebni napotki za nadaljno delo niso potrebni.

Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

Opomba 1: Prim. Testen, Razlaga pogodbe - uporaba prava ali ugotavljanje dejanskega stanja, Pravosodni bilten, št. 3, letnik 2003, str. 12. Opomba 2: Prim. Galič, Ustavno civilno procesno pravo, GV založba, Ljubljana 2004, str. 207 in 208. Opomba 3: Razen tega tožnika pridobitve lastninske pravice nista utemeljevala z vlaganji, kot je navedlo pritožbeno sodišče, pač pa z izgradnjo novega objekta.