Jedro

Dogovarjanje o obremenitvi nepremičnin z zastavno pravico ob dejstvu, da prva nasprotnica zavarovanja nima drugega premoženja, s katerim bi lahko plačala sporno terjatev, bi v določenih okoliščinah lahko predstavljalo subjektivno nevarnost za bodočo uveljavitev sporne denarne terjatve. Vendar pa predlagateljica takšnih okoliščin ni zatrjevala. Zgolj dejstvo, da bo nasprotnica (morda) nepremičnine obremenila, še ne pomeni, da predlagateljica ne bo mogla priti do poplačila svoje terjatve. Poleg tega so v konkretni zadevi ugotovljene tudi druge okoliščine, ki vplivajo na presojo, da pogoj subjektivne nevarnosti ni izpolnjen, in sicer, da se je nasprotnica s posojilodajalcem dogovarjala za odkup oziroma za posojilo ravno za poplačilo v tem sporu obravnavane terjatve in da je dolg delno že poravnala.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Predlagateljica zavarovanja in nasprotnika zavarovanja sami krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. V tem sklepu namesto o upnici in dolžnikih pritožbeno sodišče uporablja nevtralen izraz predlagateljica in nasprotnica oziroma nasprotnik zavarovanja.

2. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlagateljičin predlog za izdajo začasne odredbe, naj se prvi (ter eni in edini)1 nasprotnici zavarovanja prepove izvedba kakršnihkoli dejanj, ki bi ali bi lahko služila obremenjevanju in odsvojitvi nepremičnin na njenem solastnem deležu do ½ na nepremičnini z oznako ID 001 in na njenem deležu do celote na nepremičnini z oznako ID 002 z zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve pri teh nepremičninah v zemljiški knjigi pristojnega sodišča, ter prepove storiti karkoli, kar bi predlagateljici povzročilo škodo, v primeru ravnanja v nasprotju s temi prepovedmi pa bi se ji izrekla denarna kazen v višini 20.000 EUR za vsako kršitev. Prav tako je zavrnilo predlog predlagateljice zavarovanja glede povrnitve stroškov postopka.

3. Zoper sklep se iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pritožuje predlagateljica. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in nasprotnikoma zavarovanja naloži plačilo stroškov tega postopka s pripadki, podredno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek.

4. Nasprotnika zavarovanja v odgovoru na pritožbo pritožbenemu sodišču predlagata zavrnitev pritožbe s stroškovno obremenitvijo predlagateljice zavarovanja.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da obstoj terjatve do višine 496.354,42 EUR ni sporen, da pa predlagateljici z ni uspelo izkazati verjetnega obstoja nevarnosti, da je zaradi nasprotničinih odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja z nasprotničinim premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (drugi odstavek 270. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ).

7. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja: - da je nasprotnica zavarovanja delno poravnala svoj dolg iz naslova dobave hlodovine, in sicer je v preteklosti plačala 160.000 EUR, 31. 5. 2023 pa še 13.000 EUR; - da se nasprotnica na predlagateljičine poizvedbe odziva; - da se prva nasprotnica s potencialnim posojilodajalcem dogovarja za najem posojila in da pogovori tečejo v zvezi z morebitnim odkupom sporne terjatve ter da pričakuje prejem sredstev za poplačilo te terjatve tudi od drugega nasprotnika zavarovanja.

8. Sodišče prve stopnje je nadalje navedlo, da predlagateljica v zvezi z zatrjevanim nasprotničinim slabim premoženjskim stanjem ni navedla ničesar. Drži pritožbeni očitek, da je predlagateljica trdila, da nasprotnica nima denarnih sredstev za poplačilo terjatve in da so njeno edino premoženje le nepremičnine, v zvezi s katerimi se zahteva zavarovanje. S tem je po presoji pritožbenega sodišča v zadostni meri konkretizirala trditve o slabem premoženjskem stanju prve nasprotnice zavarovanja. Nadalje tudi drži pritožbeni očitek, da nasprotnika zavarovanja teh trditev nista prerekala, zaradi česar se skladno z drugim odstavkom 214. člena ZPP štejejo za priznane. Navajala sta namreč le, da je presplošna trditev, da nasprotnica ne zmore poplačati obveznosti, ker je dolg nesorazmeren z njenimi prihodki. Vendar pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da le nasprotničino slabo premoženjsko stanje zavarovanja še ne zadostuje za obstoj subjektivne nevarnosti.2

9. Dogovarjanje o obremenitvi nepremičnin z zastavno pravico ob dejstvu, da prva nasprotnica zavarovanja nima drugega premoženja, s katerim bi lahko plačala sporno terjatev, bi _v določenih okoliščinah_ lahko predstavljalo subjektivno nevarnost za bodočo uveljavitev sporne denarne terjatve.3 Vendar pa predlagateljica takšnih okoliščin ni zatrjevala.4 Zgolj dejstvo, da bo nasprotnica (morda) nepremičnine obremenila, še ne pomeni, da predlagateljica ne bo mogla priti do poplačila svoje terjatve. Poleg tega so v konkretni zadevi ugotovljene tudi druge okoliščine, ki vplivajo na presojo, da pogoj subjektivne nevarnosti ni izpolnjen, in sicer, da se je nasprotnica s posojilodajalcem dogovarjala za odkup oziroma za posojilo ravno za poplačilo v tem sporu obravnavane terjatve in da je dolg delno že poravnala. V tem primeru tako ne gre za izredno oziroma nepojasnjeno razpolaganje s premoženjem, ki vsaj v splošnem poteka v smeri onemogočanja oziroma izogibanja uveljavitvi terjatve (na kar se sklicuje pritožnica),5 temveč za morebitno razpolaganje (obremenitev) prav z namenom plačila predlagateljičine terjatve. Pritožničine navedbe, da nasprotnika nista trdila, da bodo denarna sredstva iz posojila v celoti namenjena poplačilu njene terjatve, ne držijo. Navedla sta namreč, da zbirata ponudbe potencialnih kreditodajalcev, ki bi bili pripravljeni posoditi določen znesek za poplačilo dolga. Tudi predlagateljica je na naroku sama priznala, da sta nasprotnika glede iskanja kreditodajalcev trdila, da iščeta možnosti poplačila v tej zadevne terjatve. Zgolj dejstvo, da nasprotnica v te dogovore ni pritegnila tudi predlagateljice oziroma ni dala zagotovila, da bo predlagateljica prejemnica teh denarnih sredstev, pa ne zadostuje za presojo, da je pogoj subjektivne nevarnosti izpolnjen.

10. Prav tako za obstoj subjektivne nevarnosti ne zadostujeta dejstvi, da je nasprotnica dobavljeno hlodovino prodala in da denarnih sredstev iz tega naslova ni namenila za poplačilo predlagateljice ter da ji daje „prazne obljube“ o plačilu terjatve, ki jih nato ne izpolni, oziroma jo zavaja, še posebej ne ob ugotovljenih dejstvih, da je nasprotnica dolg iz naslova dobavljene hlodovine delno že poravnala in da se s posojilodajalcem dogovarja za odkup sporne terjatve. Nadalje so pravno neodločilne tudi pritožbene navedbe, da je imel nasprotnik zavarovanja kot porok že v času sklenitve poroštvene pogodbe blokiran transakcijski račun, da je predlagateljici izročil menice, ki niso bile unovčljive, ter da sta nasprotnika v tem postopku v spis vložila predlog poravnave, da nasprotnik zavarovanja pristopi k dolgu. Poroštvo namreč ne vpliva na zmanjšanje premoženja nasprotnice zavarovanja; ravno nasprotno, za predlagateljico zavarovanja predstavlja obliko zavarovanja terjatve (tudi če je porok trenutno v slabem premoženjskem stanju).

11. Pritožbeno sodišče zaključuje, da uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Predlagateljica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Pritožbeno sodišče ocenjuje, da odgovor na pritožbo ni bistveno pripomogel k odločitvi o zadevi (v njem so namreč le na kratko povzeti pritožbeni očitki, pravna podlaga in odločitev sodišča prve stopnje), zato stroški odgovora na pritožbo niso stroški, ki bi bili za pravdo potrebni (prvi odstavek 155. člena ZPP), in sta jih dolžna kriti nasprotnika zavarovanja sama.

1 Predlog je izrecno navajal le prvo nasprotnico zavarovanja. Poleg tega A. A., s. p., in A. A. nista dve različni osebi niti dve različni pravdni stranki oziroma sospornici. 2 Prim. N. Pogorelčnik Vogrinc, Začasne odredbe v civilnih sodnih postopkih, GV Založba, Ljubljana 2022, str. 56. 3 Prim. N. Pogorelčnik Vogrinc, prav tam, str. 56 in 62–64. 4 Sodišče je npr. ugotovilo obstoj subjektivne nevarnosti, ko so bile ugotovljene naslednje okoliščine: toženka je obremenila svoje nepremičnine z zastavno pravico in z ustanovitvijo zemljiškoknjižnega dolga ter z odsvojitvijo nepremičnine, pri čemer njeno celotno premoženje ni bistveno večje od tožnikove terjatve (sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2469/2012 z dne 7. 11. 2012); toženec, ki ima zaradi likvidnostnih težav blokirane račune, je po dnevu zapadlosti tožničine terjatve nepremičnino obremenil z maksimalno hipoteko, pred tem pa že razpolagal s svojim premoženjem in zmanjševal njegovo vrednost, vse njegove nepremičnine pa so že obremenjene z različnimi plombami v korist različnih upnikov (sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 223/2013 z dne 22. 2. 2013); dolžnik ima v lasti dve nepremičnini, ki ju je v preteklosti že obremenjeval, poleg tega pa se izmika telefonskim stikom z upnikom (sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1235/2012 z dne 9. 5. 2012). Prim. tudi sklepe Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1393/2021 z dne 13. 9. 2021, I Cp 431/2021 z dne 29. 3. 2021 in I Cpg 24/2021 z dne 3. 2. 2021 ter sklep Višjega sodišča v Mariboru I Cp 576/2020 z dne 25. 8. 2020. 5 Prim. sklep Višjega sodišča v Ljubljani IV Ip 1546/2021 z dne 17. 11. 2021.