Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Up-761/05

Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

8. 3. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji senata 20. februarja 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 1846/2005 z dne 4. 5. 2005 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani št. III P 172/99 z dne 3. 2. 2005 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Prvostopenjsko sodišče je v pravdnem postopku zavrnilo pritožničin tožbeni zahtevek za sklenitev kupoprodajne pogodbe za dvosobno stanovanje v Stožicah na podlagi Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91-I in nasl. – v nadaljevanju SZ). Višje sodišče je njeno pritožbo zavrnilo. Sodišči sta zavzeli stališče, da je zahtevek pritožnice zastaral.

2.Pritožnica navaja, da že od leta 1973 biva v dvosobnem stanovanju v V. in je leta 1991 vložila vlogo za njegov odkup. Navaja, da se postopek v zvezi z njeno vlogo še ni končal, ves čas njegovega trajanja pa je trdno verjela, da bo njena vloga ugodno rešena in bo stanovanje lahko odkupila po SZ. Z izpodbijano odločitvijo naj bi sodišči posegli v pritožničine pričakovane pravice, ki so po njenem mnenju varovane kot pridobljene pravice z 2. členom Ustave. Sodišči naj ne bi prepričljivo obrazložili, zakaj sta šteli, da je pritožničin zahtevek zastaral. Ker sodišči spora nista obravnavali po vsebini, naj bi bila pritožnici kršena pravica do zasebne lastnine in dedovanja iz 33. člena Ustave, saj naj noben zakon ne bi določil pogojev, ob katerih bi se pritožnici lahko odvzela njena pričakovana lastninska pravica. V upravnem postopku v zvezi z odkupom navedenega stanovanja naj bi upravni organ ravnal arbitrarno, ker o vlogi pritožnice ni odločil, obveščal pa jo je o tem, da njena vloga še ni rešena in kje se vodi. S tem naj bi bili pritožnici kršeni pravici iz 14. in 22. člena Ustave.

B.

3.Predmet postopka z ustavno pritožbo je le odločitev sodišča v pravdnem postopku zaradi sklenitve kupoprodajne pogodbe za stanovanje. Navedb pritožnice, ki se ne nanašajo na ta postopek (npr. navedb v zvezi z reševanjem njene vloge za odkup stanovanja), Ustavno sodišče zato ni upoštevalo.

4.V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Ker 2. člen Ustave neposredno ne ureja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, temveč temeljna ustavna načela (načela pravne države), se nanj za utemeljevanje ustavne pritožbe ni mogoče sklicevati.

5.Z vidika 22. člena Ustave (ki je v sodnih postopkih poseben izraz načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave) bi bil lahko pomemben očitek pritožnice, da sta sodišči neprepričljivo obrazložili, zakaj je pritožničin zahtevek zastaral. Po vsebini gre za očitek o neobrazloženosti izpodbijanih sodb, ki pa je neutemeljen. Sodišči sta v izpodbijanih sodbah dovolj izčrpno pojasnili, zakaj sta šteli, da je pritožničin zahtevek zastaral. Dejstvo, da se pritožnica z oceno sodišč ne strinja, pa ne zadošča za sklep o kršitvi pravice iz 22. člena Ustave.

6.Pritožnica izpodbijani sodni odločbi očita tudi, da krši pravico do zasebne lastnine in dedovanja iz 33. člena Ustave. Samo s tem, da sta sodišči zavrnili pritožničin zahtevek, ker je zastaral, navedena človekova pravica ne more biti kršena.

7.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: namestnik predsednice senata Jože Tratnik ter člana Lojze Janko in mag. Marija Krisper Kramberger. Sklep je sprejel z dvema glasovoma proti enemu. Proti je glasovala sodnica Krisper Kramberger. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča, razen sodnici dr. Dragici Wedam Lukić, ki je bila v zadevi izločena. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Namestnik predsednice senata

Jože Tratnik

Ustavno sodišče

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia