Jedro

Iz zdravniškega spričevala izhaja ugotovitev, da je tožnik za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja trajno telesno in duševno nezmožen za voznika motornih vozil kategorij AM, B1, B, G in F ter da zdravstveni pregled za podaljšanje veljavnosti ni potreben. Ppredmetno zdravniško spričevalo je izdal pooblaščeni izvajalec zdravstvene dejavnosti po opravljenem zdravstvenem pregledu, pri tem pa tožnik ni vložil ugovora oziroma zahteve za ponovni zdravstveni pregled pri posebni zdravstveni komisiji, tako da je to zdravniško spričevalo dokončno.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Uprava enota Žalec (v nadaljevanju UE Žalec) je z izpodbijano odločbo vozniku motornih vozil A.A., v tem upravnem sporu tožniku, odvzela vozniško dovoljenje zaradi trajne telesne in duševne nezmožnosti za voznika motornih vozil kategorij AM, B1, B, G in F (točka 1 izreka), pri tem pa še odločila, da predmetno vozniško dovoljenje preneha veljati z dnem dokončnosti te odločbe (točka 2 izreka), da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve (točka 3 izreka) in da stroški postopka niso zaznamovani (točka 4 izreka). V obrazložitvi odločbe navaja, da je po uradni dolžnosti uvedla postopek odvzema vozniškega dovoljenja motornih vozil tožniku na podlagi prejetega zdravniškega spričevala, ki ga je izdal Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS Soča (v nadaljevanju URI Soča), iz katerega izhaja, da je voznik trajno telesno in duševno nezmožen za voznika motornih vozil kategorij AM, B1, B, G in F, ter da ponovni zdravstveni pregled ni potreben. Po določbi 57. člena Zakona o voznikih (v nadaljevanju ZVoz) upravna enota na podlagi dokončnega zdravniškega spričevala z odločbo odvzame imetniku vozniško dovoljenje za toliko časa, dokler se s kontrolnim zdravstvenim pregledom ne ugotovi, da je telesno in duševno zmožen voziti motorna vozila. Tožnik je bil tudi seznanjen, da upravni organ po uradni dolžnosti vodi postopek odvzema vozniškega dovoljenja, na kar se je tožnik tudi odzval. Preverjena je bila tudi dokončnost zdravniškega spričevala, pri čemer je bilo ugotovljeno, da tožnik ni vložil ugovora zoper navedeno zdravniško spričevalo. Ker je bilo z dokončnim zdravniškim spričevalom ugotovljeno, da je tožnik trajno telesno in duševno nezmožen za voznika motornih vozil navedenih kategorij, je bilo vozniško dovoljenje tožniku odvzeto.

2. Tožnik je zoper navedeno odločbo na Ministrstvo za infrastrukturo kot drugostopenjski upravni organ vložil pritožbo, ki jo je to ministrstvo zavrnilo, pri tem pa ugotovilo, da v pritožbenem postopku niso nastali posebni stroški.

3. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja. V tožbi navaja, da mu je bilo vozniško dovoljenje neupravičeno odvzeto, saj v svojih 40-letni vozniški praksi ni povzročil nobene nesreče, zaradi prehitre vožnje pa je bil kaznovan trikrat, kar izkazuje, da ni telesno in duševno nezmožen za voznika motornih vozil. Nadalje opisuje dogodke, ki se nanašajo na praktični del usposabljanja za vožnjo v zvezi z ravnanjem inštruktorja, in na njegovo nekdanje opravljanje dela občinskega inšpektorja. Zaključuje, da je izpodbijana odločba nepravična, ker so v njej navedena neresnična dejstva in mu je na tej podlagi odvzeta pravica do uporabe motornega vozila. Navaja, da zahteva še enkratno preučitev njegovih resničnih dejstev in sprejem odločitve, torej smiselno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne organu v ponovno odločanje.

4. Tožena stranka je sodišču poslala upravni spis. Odgovora na tožbo ni podala.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in skladna z določbami predpisov, na katere se sklicuje. Sodišče se strinja z razlogi, s katerimi je v obrazložitvi izpodbijanega akta odločitev pojasnila tožena stranka, ter se nanje v skladu z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) tudi sklicuje, dodatno pa pojasnjuje in ponovno izpostavlja v nadaljevanju navedena dejstva.

7. V skladu z določbo 54. člena ZVoz, ki je veljal v času odločanja v predmetnem upravnem postopku, se vozniško dovoljenje izda osebi, ki med drugim izpolnjuje pogoj iz 1. točke, to je, da je telesno in duševno zmožna voziti vozilo, kar dokaže z veljavnim zdravniškim spričevalom. Zdravniško spričevalo v skladu z določbo prvega odstavka 82. člena istega zakona izda pooblaščeni izvajalec zdravstvene dejavnosti po opravljenem zdravstvenem pregledu. Zoper zdravniško spričevalo lahko tisti, ki se ne strinja z zdravniškim spričevalom o telesni in duševni zmožnosti za vožnjo motornih vozil, zahteva ponovni zdravstveni pregled pred posebno zdravstveno komisijo (prvi odstavek 84. člena ZVoz). Mnenje te komisije je dokončno (drugi odstavek 84. člena tega zakona). Po določbi 57. člena istega zakona upravna enota na podlagi dokončnega zdravniškega spričevala z odločbo odvzame imetniku vozniško dovoljenje za toliko časa, dokler se s kontrolnim zdravstvenim pregledom ne ugotovi, da je telesno in duševno zmožen voziti motorna vozila.

8. Sodišče po pregledu upravnega spisa ugotavlja, da se v njem nahaja zdravniško spričevalo URI Soča, št. 5512 z dne 10. 5. 2016, iz katerega izhaja ugotovitev, da je tožnik po opravljenem zdravstvenem pregledu za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja trajno telesno in duševno nezmožen za voznika motornih vozil kategorij AM, B1, B, G in F ter da zdravstveni pregled za podaljšanje veljavnosti ni potreben. Tako je predmetno zdravniško spričevalo izdal pooblaščeni izvajalec zdravstvene dejavnosti po opravljenem zdravstvenem pregledu, pri tem pa tožnik ni vložil ugovora oziroma zahteve za ponovni zdravstveni pregled pri posebni zdravstveni komisiji, tako da je to zdravniško spričevalo dokončno.

9. Glede na navedeno so izpolnjeni vsi pogoji za odvzem vozniškega dovoljenja tožniku, pri čemer je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe izveden v skladu z zakonom, vključno z udejanjanjem načela zaslišanja stranke, določenega v 9. členu Zakona o splošnem upravnem postopku, v skladu s katerim je treba pred izdajo odločbe strankam dati možnost, da se izjavijo o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločanje. Tožnik je bil namreč s strani pristojnega upravnega organa seznanjen, da upravni organ po uradni dolžnosti vodi postopek odvzema vozniškega dovoljenja, na kar se je tožnik tudi odzval. Na zaključek sodišča o pravilnem in zakonito izvedenem postopku ne vplivajo tožbene navedbe, da je bilo vozniško dovoljenje tožniku odvzeto neupravičeno. Opravljanje praktičnega preizkusa in ravnanje inštruktorja, kot tudi tožnikovo preteklo opravljanje dela občinskega inšpektorja, kar vse v tožbi navaja tožnik, pa za predmetno zadevo niso pravno relevantna.

10. Ker je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, je tožbo, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrnilo.