Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSC Sklep I Ip 276/2020

ECLI:SI:VSCE:2020:I.IP.276.2020 Civilni oddelek

ugovor po izteku roka solidarni porok stečaj glavnega dolžnika obveznosti poroka
Višje sodišče v Celju
11. september 2020

Povzetek

Sodišče je zavrnilo pritožbo dolžnika, ki je izpodbijal odločitev o zavrnitvi ugovora po izteku roka v preostalem delu. Sodišče je ugotovilo, da zmanjšanje obveznosti glavnega dolžnika v stečajnem postopku ne vpliva na porokovo obveznost, kar pomeni, da porok odgovarja za celotno obveznost. Dolžnik ni uspel dokazati, da bi moral sodišče ustaviti izvršbo za višji znesek, kot je bil plačan iz stečajne mase.
  • Zmanjšanje obveznosti glavnega dolžnika v stečajnem postopku ali v postopku prisilne poravnave.Ali zmanjšanje obveznosti glavnega dolžnika v stečajnem postopku vpliva na porokovo obveznost?
  • Ugovor dolžnika po izteku roka.Ali lahko dolžnik vloži ugovor po izteku roka in pod kakšnimi pogoji?
  • Položaj poroka v izvršilnem postopku.Kako se obravnava položaj poroka v primeru, ko je glavni dolžnik v stečaju?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Zmanjšanje obveznosti glavnega dolžnika v stečajnem postopku ali v postopku prisilne poravnave ne pomeni tudi zmanjšanje porokove obveznosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana II. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom delno ugodilo ugovoru dolžnika po izteku roka v zvezi z delnim umikom predloga za izvršbo upnika in izvršbo, dovoljeno s sklepom I 1164/2017 z dne 28. 12. 2017, ustavilo za dne 1. 9. 2018 plačanih 27.611,50 EUR (I. točka izreka), v preostalem delu pa je ugovor po izteku roka zavrnilo (II. točka izreka).

2. Dolžnik je v pritožbi sicer navedel, da izpodbija navedeni sklep sodišča prve stopnje v I. in II. točki izreka (335. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ), vendar ob upoštevanju vsebine pritožbenih navedb, pritožbenega predloga in pravnega interesa (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ) sodišče druge stopnje ugotavlja, da pravočasno izpodbija odločitev o zavrnitvi ugovora po izteku roka v preostalem delu (II. točka izreka) brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ. Sodišču druge stopnje smiselno predlaga, da sklep sodišča prve stopnje v pritožbeno izpodbijanem delu spremeni tako, da utesni dolg za znesek 55.223,00 EUR, ki po dolžnikovem mnenju predstavlja dejansko poplačilo dolga.

Navaja, da bo v primeru utesnitve dolga v znesku 27.611,50 EUR močno oškodovan. Kot porok ni bil stranka v stečajnem postopku, ki ga je upnica sprožila za poravnavo izterjevanega dolga zoper (glavnega) dolžnika, zato v stečajnem postopku ni imel možnosti ugovora. Sodišče bi moralo upoštevati likvidacijsko vrednost stečajne mase, ki znaša 55.223,00 EUR. Upnica je dejansko poplačana v tej višini in bi morala izvršbo utesniti za likvidacijsko vrednost. Ocenjena vrednost nepremičnin v stečajnem postopku ni sama sebi namen, ampak gre za ugotavljanje dejanskega premoženja stečajnega dolžnika zaradi poplačila dolga.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ugovor, ki temelji na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev, in je nastopilo po izvršljivosti odločbe oziroma po sklenitvi poravnave, lahko dolžnik vloži tudi po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, vse do konca izvršilnega postopka, če ga brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi (prvi odstavek 56. člena ZIZ). Dolžnik je dolžan v takem ugovoru navesti vse razloge, ki jih lahko uveljavi v času vložitve. Sodišče zavrže kasnejši ugovor, če temelji na razlogih, ki bi jih dolžnik lahko uveljavil v prejšnjem ugovoru (drugi odstavek 56. čelna ZIZ). Upnik lahko med postopkom brez dolžnikove privolitve v celoti ali delno umakne predlog za izvršbo (prvi odstavek 43. člena ZIZ). V primeru umika sodišče ustavi postopek (tretji odstavek 43. člena ZIZ).

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je dolžnik v ugovoru trdil, da je izterjevana terjatev delno plačana iz stečajne mase v postopku stečaja nad glavno dolžnico L. J., saj je bila upnici izročena polovica nepremičnin v likvidacijski vrednosti 55.223,00 EUR, upnik pa je v odgovoru na ugovor trdil, da je izterjevana terjatev plačana le v višini 27.611,50 EUR. Upnik je predlagal, da sodišče v navedenem znesku izvršbo ustavi. Na podlagi navedenih ugotovitev je sodišče prve stopnje na podlagi 43. člena ZIZ in četrtega odstavka 58. člena ZIZ v zvezi s 56. členom ZIZ izvršilni postopek v obsegu umaknjenega dela predloga za izvršbo ustavilo. Glede preostalega dela ugovora po izteku roka pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da dolžnik ni navedel nobenih ugovornih razlogov skladno z določili ZIZ, zato je ugovor po izteku roka na podlagi četrtega odstavka 58. člena ZIZ v preostalem delu zavrnilo.

6. Dolžnik v pritožbi ponavlja ugovorno navedbo, da bi moralo sodišče prve stopnje ugovoru po izteku roka ugoditi v višini 55.223,00 EUR. Navaja, da je že v ugovoru trdil, da so se nepremičnine v stečajnem postopku nad glavno dolžnico L. J. prenesle na upnico. Ker je bila ocenjena likvidacijska vrednost teh nepremičnin 55.223,00 EUR, bi sodišče prve stopnje moralo predmetno izvršbo ustaviti za 55.223,00 EUR.

7. Pri pritožbeno izpodbijani odločitvi je odločilno, da ima dolžnik glede v predmetnem izvršilnem postopku izterjevane terjatve položaj poroka, kar je dolžnik izpostavil v ugovoru in pritožbi. Zato je potrebno pri presoji ugovora po izteku roka upoštevati drugi odstavek 1022. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ), ki določa, da zmanjšanje obveznosti glavnega dolžnika v stečajnem postopku ali v postopku prisilne poravnave ne pomeni tudi ustreznega zmanjšanja porokove obveznosti, zato odgovarja porok upniku za ves znesek svoje obveznosti. Poroštvo je sicer akcesorne narave in deli usodo glavne obveznosti, toda ne v primeru zmanjšanja obveznosti glavnega dolžnika v stečajnem postopku. V prvem odstavku 1017. člena OZ je določeno, da porokova obveznost ne more biti večja od obveznosti glavnega dolžnika, vendar drugi odstavek 1022. člena OZ prestavlja v primerjavi s prvim odstavkom 1017. člena OZ posebno pravilo. Določa, da zmanjšanje obveznosti glavnega dolžnika v stečajnem postopku ali v postopku prisilne poravnave ne pomeni tudi zmanjšanje porokove obveznosti. Zaradi varstva upnika zakon odstopa od akcesornosti. Izjemo od akcesornosti utemeljuje tudi namen poroštva. Namen poroštva je zavarovati upnikovo terjatev zaradi neplačevitosti dolžnika1. Ob obrazloženem je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da dolžnik v ugovoru ni trdil dejstev, ki bi vplivala na izterjevano terjatev. Iz navedenih razlogov na pravilnost izpodbijanega sklepa ne vplivajo vsa pritožbeno izpostavljena dejstva, ki se nanašajo na stečajni postopek zoper glavno dolžnico Liljano Jezovšek.

8. Sodišče prve stopnje je torej pravilno zaključilo, da ugovor dolžnika po izteku roka v preostalem delu ni utemeljen, zato ga je utemeljeno, na podlagi četrtega odstavka 58. člena ZIZ, zavrnilo.

9. Sodišče druge stopnje je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo pritožbeno izpodbijano II. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da niso podani pritožbeno uveljavljeni razlogi, niti ni zasledilo tistih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ.

1 Plavšak, N.: Obligacijski zakonik s komentarjem, 4. knjiga, GV Založba Ljubljana 2003, stran 1054 – 1055.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia