Jedro

Vračilo stroškov šolnine ni študijska zadeva v smislu 71. člena ZVis, zato odločitev o tem ni upravna stvar oziroma druga javnopravna zadeva.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi 3. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrglo tožničino tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 4.5.2004, s katero je bila zavrnjena njena pritožba proti sklepu Upravnega Odbora Univerze na Primorskem z dne 6.4.2004, s katerim je bil zavrnjen njen ugovor proti sklepu komisije za študentske in študijske zadeve z dne 25.2.2004. Z njim je bilo odločeno, da se tožnici ne povrne prvi obrok šolnine v znesku 210.000,00 SIT za izredni študij na študijskem programu ....

Svojo odločitev, da v upravnem sporu izpodbijani akt ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu je sodišče prve stopnje oprlo na 71. člen Zakona o visokem šolstvu (ZVis), po katerem se upravni spor lahko sproži le zoper odločitev pristojnega organa visokošolskega zavoda o pridobitvi oziroma izgubi statusa študenta ter v drugih zadevah v zvezi s študijem. Pri presoji, ali je izpodbijana odločitev, zadeva v zvezi s študijem, pa je izhajalo iz določb VIII. poglavja (o financiranju univerze) Statuta Univerze na Primorskem (Uradni list RS, št. 73/03), po katerih lahko upravni odbor posameznih članic študenta v celoti ali delno oprosti plačila šolnine in drugih prispevkov za študij oziroma mu dovoli plačevanje v obrokih in hkrati določi vir, iz katerega bo pokril izpad prihoda iz tega naslova (185. člen ter 190. člen Statuta). Glede na navedene določbe statuta je presodilo, da v sporni zadevi ne gre za razmerje med študentom in visokošolskim zavodom glede zadev v zvezi s študijem; zato izpodbijani akt ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.

Tožnica v pritožbi navaja, da se je iz šole izpisala zaradi bolezni. Na predavanjih je bila le enkrat, kar pomeni, da plačanih storitev ni koristila. Zato prosi, da se ji povrne šolnina.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga, da se pritožba zavrne ter priglaša stroške postopka.

Glede na prehodne določbe 2. odstavka 107. člena ZUS-1, ki je pričel veljati s 1.1.2007, je Vrhovno sodišče presodilo, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji, da se vložena pritožba obravnava kot pritožba po ZUS-1. Pritožba ni utemeljena.

V upravnem sporu izpodbijani sklep sodišča prve stopnje temelji na presoji, da odločitev, da se tožnici ne povrne prvi obrok šolnine za izredni študij ni študijska zadeva v smislu 71. člena ZVis, zoper katero bi bil dopusten upravni spor.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča v upravnem sporu izpodbijana odločitev tožene stranke oziroma organa prve stopnje nima narave upravne oziroma druge javnopravne zadeve (to je zadeve s področja upravnega prava, v kateri pristojni organ enostransko in avtoritativno odloča o pravicah, obveznostih ali ravnanju posameznikov ali pravnih oseb) niti po formalnem niti po materialnem kriteriju. Tožena stranka v zadevi namreč ni nastopala kot nosilka javnih pooblastil, izpodbijana odločitev pa ne vsebuje meritorne odločitve, torej vsebinske opredelitve pravic ali obveznosti stranke oziroma zavrnitve njenega zahtevka o priznanju pravice ali pravne koristi, ki izhaja iz materialnega prava.

Odločitev sodišča prve stopnje, ki je po ugotovitvi, da s tožbo izpodbijani akt ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, tožničino tožbo zavrglo po določbi 3. točke 1. odstavka 34. člena ZUS, je zato pravilna in zakonita.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (76. člen v zvezi z 2. odstavkom 82. člena ZUS-1).

Odgovor na pritožbo, ki ga je vložila tožena stranka ni prispeval k hitrejši rešitvi spora. Zato tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (165. v zvezi s 155. členom ZPP in 1. odstavek 20. člena ZUS-1).