Jedro

Po 15.a členu Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) se namreč oblikovanje etažne lastnine vpiše tako, da se vpiše stavba in VSI njeni posamezni deli, pri vsakem posameznem delu pa lastninska pravica kot njen osnovni pravni položaj v korist osebe kot imetnika IN delež solastnine na splošnih skupnih delih stavbe v etažni lastnini.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. V uvodoma navedeni zadevi je predlagatelj A. d.o.o. kot upravnik stavbe po notarki vložil predlog, naj se pri nerazdeljenem delu stavbe z oznako 9999 v stavbi št. 993 k.o. [...] A. dovoli vknjižba lastninske pravice v korist vsakokratnega lastnika stavbe. Uporabljen je bil postopek z oznako "tip 971", ker gre za primer, glede katerega aplikacija E-zk ne omogoča samostojne oddaje predloga. Zemljiškoknjižna sodniška pomočnica je predlog zavrnila z utemeljitvijo, da vpis etaže v stavbi še ni dokončno urejen in je zato nove vpise mogoče doseči le hkrati z ureditvijo celotne etažne lastnine. Ugovor predlagatelja proti taki odločitvi pa je bil z izpodbijanim sklepom zavrnjen s pojasnilom, da gre v predmetni zadevi za stavbo, glede katere so se v preteklosti v zemljiško knjigo vpisali le nekateri, ne pa vsi deli stavbe, zaradi česar gre za nedokončano etažno lastnino, pri čemer posamezni del z oznako 9999 predstavlja tako imenovano fiktivno nepremičnino, ki je vpisana le začasno in do dokončne vzpostavitve etažne lastnine. To naj bi potrjevali tudi podatki katastra, saj je iz katastra stavb razvidno, da ima stavba 22 posameznih delov, v zemljiški knjigi pa je vpisanih le 21, poleg tega pa na stavbi niso določeni solastniški deleži na njenih skupnih delih.

2. Proti taki odločitvi se pritožuje predlagatelj postopka. Navaja, da je bil predlog vložen na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila B. d.o.o. - v stečaju, ki je bilo izstavljeno na podlagi sklepa Okrožnega sodišča na Ptuju o preizkusu terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic. V stavbi je bila etažna lastnina dokončno oblikovana po določilih Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), ne pa morebiti po posebnem interventnem Zakonu o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo (ZPPLPS) in tudi ni šlo za postopek, povezan z denacionalizacijo. Z vpogledom v zgodovinski izpisek za stavbo št. 993 je mogoče jasno ugotoviti, da je bila etažna lastnina predlagana in vpisana na podlagi volje takratnega lastnika in da ne gre za nedokončano etažno lastnino. V kolikor pa bi res šlo za fiktivno nepremičnino, je naloga sodišča, da nepremičnino izbriše. Ker nepremičnina dejansko obstaja, je lahko predmet pravnega prometa. Nastala situacija je posledica ravnanja sodišča, ki je s prenosom etažne lastnine v elektronsko zemljiško knjigo umetno ustvarilo nerazdeljeni del stavbe in na njem vpisalo lastnika, ki do uveljavitve elektronske zemljiške knjige ni bil lastnik nobene nepremičnine v stavbi. Predlagatelji so s pridobitvijo sklepa o priznanju izločitvene pravice, ki je podlaga predlaganemu vpisu, postali upravičeni predlagatelji za vsa s tem povezana dejanja. Šele z vpisom na delu 9999, ki ga bodo dosegli na podlagi veljavne listine, bodo postali lastniki tega dela in se v nadaljevanju odločili, katera dejanja bodo izpeljali. V nasprotnem primeru, torej če bo vpis zavrnjen, bodo izgubili pravico do kakršnihkoli dejanj, saj bi bil njihov upravičeni predlagatelj le trenutni zemljiškoknjižni lastnik C, ki pa je v stečaju prenehal obstajati. Zaključujejo, da jim sodišče s svojo odločitvijo onemogoča vpis lastninske pravice, čeprav so izkoristili vse pravne možnosti, da vpis uredijo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Kot je pojasnilo prvostopenjsko sodišče, pri stavbi št. 993 k.o. [...] A. etažna lastnina še ni bila dokončano oblikovana, na kar kaže vpis nepremičnine z oznako "nerazdeljeni posamezni deli". Gre za t.i. fiktivno nepremičnino, ki v zemljiški knjigi predstavlja tiste prostorske dele stavbe, ki v zemljiški knjigi še niso posebej vpisani. Ni pomembno, ali gre v naravi za en posamezni del ali več delov, saj stanje zemljiške knjige izkazuje le, da etažna lastnina v stavbi še ni v celoti urejena. Sicer pa je po podatkih zemljiškega katastra, kot je to ugotovilo že prvostopenjsko sodišče, v stavbi res 22 delov, v zemljiški knjigi pa je zaenkrat vpisanih le 21. Na nedokončan postopek kaže tudi odsotnost vpisa višine deležev na skupnih delih stavbe. Po 15.a členu Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) se namreč oblikovanje etažne lastnine vpiše tako, da se vpiše stavba in VSI njeni posamezni deli, pri vsakem posameznem delu pa lastninska pravica kot njen osnovni pravni položaj v korist osebe kot imetnika IN delež solastnine na splošnih skupnih delih stavbe v etažni lastnini. Listina, kije podlaga za vpis etažne lastnine, je v primerih, če se ta oblikuje z razdelitvijo lastninske pravice, enostranski pravni posel lastnika, če pa se oblikuje z delitvijo solastnine, je podlaga vpisu sporazum solastnikov o oblikovanju etažne lastnine ali pravnomočna sodna odločba o oblikovanju etažne lastnine (40.a člen ZZK-1). Pritožnik, ki zatrjuje, da naj bi bila etažna lastnina v stavbi 993 že oblikovana po določbah ZZK-1, za to svojo trditev ni predložil nobene take listine.

5. V primerih nedokončane etažne lastnine pri nepremičnini, označeni kot "nerazdeljeni del stavbe" zaradi njene fiktivnosti ni mogoče opraviti samostojnega vpisa. Zato tudi ni mogoče izvesti predlaganega vpisa na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, izdanega s strani družbe B. - v stečaju (pravnega naslednika v zemljiški knjigi vpisanega C.), bo pa sklep o priznanju izločitvene pravice upnikov - etažnih lastnikov na D. 8, Maribor, slednjim dal legitimacijo za udeležbo pri dokončnem oblikovanju etažne lastnine v stavbi namesto sodelovanja subjekta, ki je bil na podlagi zaključenega stečajnega postopka izbrisan iz sodnega registra.

6. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).